Ne želim si, da bi mi verjeli na besedo

Aleš Praprotnik je tudi dolgo sam delil prepričanje, da farmacevtska industrija v povezavi s političnimi in drugimi elitami cepljenje uporablja za to, da z namenom zmanjševanja svetovne populacije namerno zastruplja prebivalstvo. Celo prijatelje, prizna v knjigi, je prepričeval, naj ne cepijo svojih otrok. A ker je že za leta 2012 izdano knjigo, v kateri je raziskoval bančni sistem, moral pregledati in preveriti številne različne vire, je tudi, ko se je začel zanimati za področje cepiv in cepljenja, pošteno, vztrajno in sistematično informacije iskal na različnih mestih in jih dosledno preverjal.

Tako je nastala in v začetku leta izšla njegova knjiga z naslovom Cepiva in cepljenje – Ali so strahovi upravičeni?, za katero je infektologinja doc. dr. Nina Graselli Kmet v predgovoru med drugim zapisala, da je nujno čtivo za vsakogar, ki dvomi o učinkovitosti cepiv in cepljenja. »Knjiga jasno, objektivno in strokovno podprto odgovori na vse, kar ste si vedno želeli vedeti o cepivih in cepljenju, pa si morda niste upali vprašati ali pa informacij niste uspeli najti,« je še zapisala.

Kdaj se je torej zgodil prelom in ste prenehali verjeti, da cepljenje samo škodi?

Spomladi 2018 sem se na družbenem omrežju zapletel v razgreto debato z nasprotniki cepljenja, ki so trdili, da znani slovenski pediater grozi z odvzemom otrok, če jih starši nočejo cepiti. Kot je pogosto v takšnih debatah, so me nasprotniki cepljenja napadli, da o cepivih nimam pojma, da so zelo škodljiva, da je zgodba cepiv zelo temna ... Zato sem jim rekel: »V redu, pošljite mi povezave, pa jih preverim.« In sem začel brati in preverjati. Ko sem odkril, da gre pri njihovih trditvah dejansko za zavajanje, sem se odločil, da bom vse res temeljito preveril s pomočjo kredibilnih virov – študij, spletnih strani znanstvenikov, uradnih virov – in svoje ugotovitve tudi popisal.

Spremljali, preverjali in pisali ste šest let, obdelali 1.400 virov … Kdaj in zakaj je padla odločitev, da ugotovitve objavite v knjigi?

Izkazalo se je, da je dela res ogromno, tako zaradi virov, ki jih kot domnevne dokaze za svoje trditve navajajo nasprotniki cepljenja, še bolj pa zaradi količine drugih virov in študij, ki jih je bilo treba prebrati. Po drugi strani pa me je raziskovanje veselilo, ob tem pa že kmalu preraslo v resen projekt. Zdelo se mi je prav, da je v knjigi zajetih čim več trditev nasprotnikov cepljenja, da je knjiga res narejena temeljito, da so razlage podprte z znanstvenimi dokazi in da je vse to znanje dostopno širši javnosti v obliki knjige tako v knjižnicah kot tudi v knjigarnah. Načrt je besedilo dati na splet tudi v elektronski obliki, in sicer s povezavami do uporabljenih virov, tako da bodo bralci lahko zelo preprosto preverili, od kod črpam razlago in ali je razlaga pravilna. Ne želim namreč, da bi mi verjeli na besedo.

Dodatno spodbudo za delo je verjetno dala epidemija covida-19, ki je tematiko cepljenja postavila visoko na lestvico aktualnih tem pogovorov, razprav in medijskih objav.

Ko se je začela epidemija covida-19, sem bil že globoko v pisanju knjige, tako da ne bi rekel, da je dala kako posebno spodbudo. Naložila mi je kvečjemu dodatno delo, saj je bilo treba na koncu vključiti še poglavje o cepivih proti covidu-19. Se je pa med pandemijo pokazalo, kako hitro se lahko med ljudmi razširijo dezinformacije in da bo taka knjiga zato lahko koristen vir pri ozaveščanju javnosti o pomenu in koristnosti cepljenja.

Kaj vas je med raziskovanjem morda najbolj presenetilo? Morda to, koliko so »običajni«, tudi izobraženi ljudje pripravljeni preprosto verjeti?

Presenetilo me je več stvari. Prvič, koliko različnih napačnih trditev o cepivih kroži po spletu, med drugim, da otroške nalezljive bolezni niso nevarne. Drugič, pokazalo se je, kako kompleksno je področje razvoja cepiv. Tu se stikajo različne vede, od epidemiologije, virologije, infektologije, imunologije do tehnologije razvoja cepiv.

Steklenička s cepivom je videti preprosto, vendar so zadaj leta in desetletja raziskav in praktičnih izkušenj tisočih znanstvenikov, da sta končna formulacija in program cepljenja točno taka, kot sta.

Potrebnega je res veliko znanja, raziskovanja in preverjanja učinkovitosti in varnosti, da lahko neko cepivo odobrijo. Tudi cepiva proti covidu-19, za katera velja splošno (napačno) prepričanje, da so jih razvili na hitro. To ne drži, saj je razvoj cepiv mRNK in te tehnologije potekal že desetletja pred tem.

Kako so izobraženi ljudje pripravljeni hitro verjeti dezinformacijam, se je, kot rečeno, pokazalo ravno med pandemijo covida-19. Vsi imamo raje preproste razlage, zakaj se je nekaj zgodilo, pa tudi čustvene osebne anekdote, kot da bi se ukvarjali z zapletenimi znanstvenimi razlagami. In če nam nekdo ponudi preprosto razlago, ki vsebuje nekaj znanstvenih izrazov, potem je to lažje sprejeti, kot pa zakopati se v znanstvene članke in resnično poskušati razumeti temo. Osebne (nepreverjene) zgodbe običajno govorijo o tem, da naj bi cepivo poškodovalo določeno osebo. Treba jih je jemati z rezervo, zadržati svoj avtomatski odziv, običajno je to jeza, in preveriti povedano. In ko pravim preveriti, mislim na kredibilne vire, kot so denimo sistematični pregledni članki, in ne objave na nekih osebnih blogih ali spletnih straneh, ki zraven prodajajo še prehranske dodatke.

Pravite, da knjiga ni namenjena nasprotnikom cepljenja, saj da raziskave kažejo, da imajo poskusi popravljanja napačnih prepričanj s pomočjo točnih informacij pogosto nasprotne učinke ... Komu pa je?

Knjiga je namenjena staršem, ki so zaradi številnih objav na internetu o domnevnih škodljivostih cepiv v dvomih, ali cepiti sebe in svoje otroke ali ne. Namen je bil zelo natančno in sistematično preveriti trditve nasprotnikov cepljenja s kredibilnimi znanstvenimi viri, da lahko starši sami preverijo, ali držijo ali ne, in se na ta način lažje odločijo za cepljenje.

Nasprotniki cepljenja so na spletu zelo glasni in ustvarjajo lažno predstavo, da je zdravstvena stroka razdeljena glede koristnosti cepljenja. V resnici ni tako. Več kot 99 odstotkov zdravnikov cepljenja podpira, saj so temeljito preizkušena glede varnosti in učinkovitosti. To dokazujejo tudi desetletja praktičnih izkušenj, obenem pa varnost cepiv v medicini jemljejo zelo resno ter učinkovito spremljajo in beležijo možne neželene učinke po cepljenju.