Nato in njegova cena

Nato nas varuje tudi pred sosedi

Nevarnost, da bi o članstvu v Natu oziroma o višini izdatkov zanj odločali na referendumu, je minila. Bila je še en izraz nezrelosti dela slovenske politike. Nekateri so kot argument za izstop iz Nata navajali primera Avstrije in Švice, ki nista v Natu. Pozabili so na dejstvo, da imata obe priznani status nevtralne države, tega pa ne razglasiš sam, ampak ti ga morajo priznati velike sile. Poleg tega sta obe državi vojaško močnejši kot Slovenija. Švicarji se že od nekdaj in ves čas obrambno usposabljajo, ravnajo se po doktrini oboroženega ljudstva. Avstrija ima kljub nevtralnosti močno naborniško vojsko. Drugo varnostno dejstvo je, da nas članstvo v Natu varuje tudi pred sosedi. Pred ozemeljskimi apetiti Italijanov, Madžarov in Hrvatov, ki so vsi po vrsti vojaško močnejši od nas. Zamislimo si, da bi EU in Nato razpadla. Živim tik ob nekdanji rapalski meji in vem marsikaj o njej. Tudi to, da so v Italiji še vedno živi apetiti po vrnitvi na to mejo. Orban je že večkrat opletal z zemljevidom velike Madžarske iz časov Avstro-Ogrske in kazal, kaj vse je Madžarska izgubila po prvi svetovni vojni, med drugim tudi naše Prekmurje …

Nato ni predrag

Dobro je prebrati, kaj je o našem članstvu v Natu in njegovi ceni napisal dr. Božo Cerar, diplomat in upokojeni veleposlanik. »Slovenija ni v nekem vakuumu, varnem mehurčku pod Triglavom. Je del mednarodne skupnosti, ki preživlja zahtevne čase, ki ne napovedujejo nič dobrega, še posebej ne majhnim državam, kot je naša. Mednarodno pravo, pravila igre, ki so v mednarodni skupnosti v minulih desetletjih tudi manjšim državam omogočala kolikor toliko enakopraven položaj, doživljajo erozijo. V večpolarnem svetu, ki izpodriva multilateralnega, vse bolj prihaja v ospredje pravilo močnejšega. Nejeverni se o tem lahko prepričajo le dve državni meji proti vzhodu. To sta nedavno spoznali tudi nevtralni Finska in Švedska. In sta vstopili v varno zavetje Nata. /…/ Govorijo nam, da nas ne bo nihče napadel, da je Slovenija varna, in pri tem zamolčijo, da smo varni, ker smo članica Nata. Govorijo nam, da ruski tanki ne morejo priti niti do Kijeva, kaj šele do nas. Da ljudi ne gre strašiti. Dovolj je, da Rusija z agresijo na eno samo članico EU ob svoji meji v odsotnosti polne solidarnosti drugih EU pošteno zamaje. Dovolj je, da v mednarodnih odnosih prevlada njena paradigma močnejšega. Sploh pa se oblikovanje Nata (in EU) pod ameriškim vodstvom ni zgodilo zgolj zaradi Rusov, ampak tudi zaradi drugih Evropejcev, ki so zakuhali obe svetovni vojni in brez Američanov niso znali živeti v miru. /…/ Ob ustanovitvi Nata je veljalo, da naj zadrži Sovjete – Ruse zunaj (out), Američane znotraj (in) in Nemce spodaj (down), danes pa bi lahko slednje nadomestili z ugotovitvijo, da drži EU pokonci (up). Upam, da se strinjamo, da je EU enkratni mirovni projekt, ki bi ga bilo treba za dobro Evropejcev, tudi Slovencev, ohraniti oziroma obraniti. V preteklih desetletjih so za Nato, ki torej skrbi predvsem za evropsko varnost, ZDA prispevale veliko več kot evropske članice. Te so sredstva porabile drugje, ne za obrambo. To je veljalo tudi ali še posebej za Slovenijo. /…/ Lahko zaključim, da bi večje nespoštovanje zavezniških obveznosti ali izstop iz Nata kaj lahko ogrozil temeljne interese Slovenije. Nevtralnost v času vse večjega rivalstva med velesilami in vse močnejših hibridnih napadov je vprašljiva. Ni dovolj, da se odločiš zanjo, drugi ti jo morajo priznati oziroma jo moraš biti sposoben ubraniti. To vsekakor ni poceni, ko že govorimo o obrambnih stroških, da ocen o usposobljenosti naše vojske zadnja leta niti ne omenjam. Lahkotno obravnavanje teh vprašanj, ki sem ga omenil na začetku, pomeni resno tveganje za našo varnost, stabilnost, blaginjo in mednarodni ugled. Za učinkovito zaščito majhnih evropskih držav, kot je Slovenija, je Nato v danem trenutku še vedno najbolj zanesljiv in poceni okvir.« (Vir: Božo Cerar, Je za Slovenijo Nato res predrag?, Delo, Sobotna priloga, 12. 7. 2025)

Ostanimo torej v Natu

Podpisani nisem kak posebni navdušenec nad Natom. Sprašujem pa se, kaj bi bilo boljše od članstva v Natu? V danih razmerah najbrž res ni boljše možnosti. Živimo v večpolarnem svetu. Eden od polov je t. i. Zahod, čigar obrambna zveza je Nato. Drugi pol je kitajski, tretji ruski in najbrž je še kateri. A vsi od tistih zunaj Nata so za Slovenijo nekako »protinaravni«. Ostanimo torej v Natu in upajmo, da ne bo še kake večje vojne!