Narašča zanimanje za biotehniške šole

Predsednik KGZS Jože Podgoršek je kmetijstvo in gozdarstvo izpostavil kot gospodarski panogi prihodnosti, biotehniški izobraževalni programi pa predstavljajo temelj za strokovno usposobljen kader v omenjenih dveh panogah. »Kmetje, lastniki gozdov, ki imajo znanje na svojem strokovnem področju, kmetije vodijo bolje. So uspešnejši in ambicioznejši ter se hitreje prilagajajo na spremembe tako z vidika trajnosti kot poslovnih odločitev,« je poudaril in dodal, da so biotehniški poklici iskani tudi zunaj kmetij in odpirajo številne akademske študijske možnosti.

Biotehniške šole so v Konzorcij biotehniških šol Slovenije povezane od leta 2004. »Odprti smo za vse mlade, ki jih navdušujejo zeleni poklici prihodnosti: kmetijstvo, gozdarstvo, hortikultura, varovanje narave, živilstvo in prehrana, veterina, gostinstvo in turizem,« je razložila ravnateljica Višje strokovne šole Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma Mateja Colarič Bajc in dodala, da spodbujajo inovativnost, kritično razmišljanje ter podjetniške veščine mladih in odraslih. Ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Šolskega centra Šentjur Monika Očko je prepričana, da današnji kmet ni več zgolj pridelovalec hrane. »Je podjetnik, naravovarstvenik, tehnolog, poznavalec trga in trajnostnih praks. Prav zato je kakovostno in sodobno izobraževanje mladih, bodočih prevzemnikov kmetij, ter strokovnjakov s kmetijskega in sorodnih področij danes pomembnejše kot kadar koli prej.« Veselijo jo spodbudni trendi, ki jih opažajo na biotehniških šolah, saj se je v primerjavi s šolskim letom 2021/22 število dijakov povečalo za 13 odstotkov. Meni, da je to posledica tega, da mladi prepoznavajo pomen in priložnosti teh poklicev. Pomembno se ji zdi, da mladim ne predajajo zgolj znanja iz učbenikov. »Izobraževanje poteka skozi praktično delo, spoznavanje novih tehnologij, trajnostnih pristopov ter dobrih praks doma in v tujini.« Dijakom omogočajo opravljanje prakse v tujini v okviru programov Erasmus+, tesno sodelujejo tudi z raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom. Kot prednost biotehniških šol je poudarila še, da ponujajo tudi izobraževanje za deficitarne poklice, kar mladim odpira možnosti štipendiranja. Vlaganje v mlade, v znanje in kmetijsko izobraževanje je po njenem prepričanju strateškega pomena. »Brez izobraženih in motiviranih mladih ne bo samooskrbe, ne bo ohranjenega podeželja in ne bo prehranske varnosti.« Sklenila je z besedami, da sodobno kmetijstvo zahteva široko, sistematično in strokovno znanje, ki ga mladi pridobijo prav v šolah, kjer spoznavajo napredne tehnologije, trajnostne prakse, podjetništvo in sodobne pristope k pridelavi hrane.