Največja je Džakarta

Največja med velemesti

Kar devet izmed desetih največjih mest na svetu leži v Aziji. To azijsko prevlado moti le afriški Kairo. »Združeni narodi so predstavili poročilo o svetovni urbanizaciji. Primat največjega mesta na svetu glede na število prebivalcev je prevzela Džakarta, obalno mesto, ki leži na zahodu gosto poseljenega indonezijskega otoka Java. OZN je zadnje tovrstno poročilo objavila leta 2000, takrat je za mesto z največ prebivalci na svetu razglasila japonsko metropolo Tokio. Kot so ugotovili, se število prebivalcev Tokia v zadnjih 25 letih ni pretirano veliko spremenilo, mesto ima trenutno 33,4 milijona prebivalcev. S to številko se je letos uvrstilo na tretje mesto, saj ga je poleg Džakarte prehitela tudi Daka, v kateri je dom našlo 36,6 milijona prebivalcev. Daka se nenadzorovano hitro širi. Na prejšnji lestvici je bila šele na devetem mestu, po napovedih pa naj bi do leta 2050 prehitela tudi Džakarto in postala mesto z največ prebivalci med vsemi, poročilo povzema Al Džazira. Daka naj bi imela leta 2050 že kar 51,2 milijona ljudi, število prebivalcev Tokia pa naj bi takrat upadlo za 2,7 milijona. Hitro širjenje Dake je predvsem posledica množičnega preseljevanja ljudi s podeželja v glavno mesto. Razloga za to sta dva. Nekateri v mestu iščejo zaposlitev, drugi pa skušajo ubežati vse pogostejšim poplavam in dvigovanju morske gladine. Težave zaradi dvigovanja morske gladine, ki je ena izmed posledic podnebnih sprememb, ima tudi Džakarta. Po napovedih bi lahko bila do leta 2050 poplavljena kar četrtina mesta. Prav zaradi takšnih črnogledih napovedi se je indonezijska vlada odločila zgraditi novo prestolnico Nusantara na otoku Borneo. Tam naj bi zgradili nov sedež ministrstev, parlamenta in javnih uradov, a projekt ovirajo zamude pri gradnji, pomanjkanje tujih investicij in spori glede zemljišč. Kljub selitvi glavnega mesta naj bi Džakarta leta 2050 imela še nekaj milijonov prebivalcev več. V poročilu so tudi ugotovili, da se je število velemest, ki so opredeljena kot mesta z več kot desetimi milijoni ljudi, od zadnjega poročila povečalo na 33. Za primerjavo, leta 1975 je bilo velemest le osem. V Aziji leži kar 19 izmed 33 velemest in devet največjih mest izmed desetih. Poleg že omenjenih Džakarte, Dake in Tokia so se med deseterico največjih mest na svetu uvrstili še New Delhi v Indiji (30,2 milijona prebivalcev), Šanghaj na Kitajskem (29,6 milijona), Gvangdžov na Kitajskem (27,6 milijona), Manila na Filipinih (24,7 milijona), Kalkuta (Kolkata) v Indiji (22,5 milijona) in Seul v Južni Koreji (22,5 milijona). Azijsko prevlado med deseterico je na sedmem mestu razbila le egiptovska prestolnica Kairo, ki ima 32 milijonov prebivalcev. Za primerjavo: to je več kot dvakrat več, kot jih živi v ameriškem mestu New York. Sao Paulo v Braziliji je z 18,9 milijona prebivalcev največje mesto v obeh Amerikah, medtem ko je Lagos v Nigeriji največje mesto v podsaharski Afriki. Edini velemesti v ZDA sta Los Angeles in New York. Po vseh teh številkah ni presenetljiv še en podatek, in sicer da v mestih živi že skoraj polovica izmed 8,2 milijarde Zemljanov, kar je dvakrat več v primerjavi z letom 1950.« (Vir: MMC RTV SLO)

Kaj je urbanizacija

In kaj je urbanizacija? »Urbanizacija je civilizacijski proces širjenja mestnega načina življenja, ki se kaže v prevzemanju mestnih vzorcev, načinov vedenja in mišljenja, kar v razvitem delu sveta povzroča hitro zmanjševanje, izginjanje razlik med mestnim in podeželskim prebivalstvom. Je družbenogospodarski in prostorski proces, ki ga sprožijo in kot posledica spremljajo demografske, socialne, gospodarske, fiziognomske in druge spremembe, praviloma v mestih, glede na način življenja tudi na podeželju. V ožjem smislu gre za zgoščanje, osredotočanje gospodarskih, socialnih dejavnosti zaradi industrije, storitvenih dejavnosti, znanstveno-tehničnega napredka ali osebnih razlogov ter širitev mestnih dejavnosti v obmestja, prostorsko in funkcijsko povezovanje bližnjih, sosednjih naselij in povečevanje vplivnih območij mest zaradi posodab­ljanja prometnih sistemov. Statistično se kaže v večanju števila mest med naselji, večanju deleža prebivalstva, ki biva in dela v mestih; v preseljevanju prebivalstva s podeželskih na urbana območja, kar povzroča kopičenje v mestih živečega prebivalstva oziroma večanje deleža mestnega prebivalstva.« (Vir: Wikipedija)

Blagor nam

Slovencev nas torej ni niti za eno manjše velemesto. In dobro je, da je tako. Živeti v manjših mestih in na podeželju je lepo. Pa bomo znali to malomestno idilo v svetu, ki se nezadržno širi, tudi ohraniti in ubraniti?