Najstniki in starejši najbolj vzorni vozniki

Ljubljana, Spodnji Brnik – Ko temperatura čez dan preseže 15 stopinj Celzija, je za mnoge motoriste to dovolj, da po dolgem zimskem premoru znova sedejo na motor. Agencija za varnost prometa (AVP) pa ob tem opozarja, da večmesečni premor pusti posledice tako na vozilu kot pri vozniku. »Posebno pozornost naj namenijo delovanju zavornega sistema, vključno s stanjem zavornih ploščic in ravnjo zavorne tekočine. Pregledati je treba tudi druge tekočine, kot sta motorno olje in hladilna tekočina, ter preveriti napetost in ustrezno mazanje pogonske verige, kjer je ta nameščena. Pomembno je tudi brezhibno delovanje vseh svetil,« sporočajo in dodajajo, da je pozornost treba posvetiti tudi sistemu ABS, ki lahko pri starejših motociklih po daljšem mirovanju odpove.

Posebno poglavje so pnevmatike. Ker predstavljajo edini stik motorja s podlago, je njihov pregled ključen zlasti v dneh, ko je temperatura asfalta še nizka. Nižja temperatura pomeni manj prožno gumeno zmes in pogosto slabši oprijem, kot ga voznik pričakuje. AVP priporoča tudi pregled tlaka, stanja površine in obrabljenosti tekalne plasti.

Na cestah čakajo tudi skrite pasti: ostanek zimskega posipa, vlažni odseki v senčnih legah in poškodbe asfalta, ki jih je zima pustila za seboj. Prav ti dejavniki skupaj z zmanjšano vozniško kondicijo po zimskem premoru povečujejo tveganje v prvih tednih sezone.

Statistika je neizprosna: leta 2025 je na slovenskih cestah življenje izgubilo 26 voznikov motornih koles, kar je dvakrat toliko kot leto prej, ko jih je umrlo 13. Več kot polovico nesreč so povzročili motoristi sami. AVP zato priporoča udeležbo na preventivnih treningih, ki jih ob začetku sezone poleg agencije organizirajo moto klubi, zavarovalnice, Policija, DARS in AMZS.

Vpogled v navade motoristov

Prav v tem kontekstu je Zavarovalnica Triglav priredila dogodek z naslovom Anatomija vožnje, na katerem so prvič z javnostjo delili podatke aplikacije Drajv, ki razkrivajo navade motoristov. Aplikacijo uporablja že več kot tri tisoč voznikov motornih koles, ki so skupaj v zadnjih štirih letih na dobrih štiristo tisoč vožnjah prevozili več kot 10 milijonov kilometrov, s čimer je to največji nabor podatkov o motoristični vožnji v Sloveniji. »Odseki, na katerih zaznavamo največ prekoračitev hitrosti, sunkovitih pospeševanj in zaviranj, sovpadajo z lokacijami hujših prometnih nesreč motoristov,« je poudaril Boštjan Kop, vodja razvoja aplikacije v Zavarovalnici Triglav.

»Aplikacija meri, kako sunkovito nekdo pospešuje, zavira ali vozi v ovinek. Opažamo, da glede na te parametre najmlajši vozniki vozijo precej umirjeno. V starostni skupini od 20 do 24 let je ta ocena nekoliko nižja, nato pa se znova zvišuje. Zanimiv pa je podatek, da starostna skupina med 70 in 74 let ponovno beleži nekoliko nižjo oceno teh parametrov, še posebno pri pospeševanju,« je o razlikah med motoristi v različnih starostnih skupinah še povedal Kop.

Sicer pa se omejitve hitrosti najbolj držijo najmlajši motoristi, stari med 15 in 19 let, sledijo pa jim starejši od 65 let, kar kaže, da vozniška zrelost prinaša tudi večjo previdnost. Najmlajši in najstarejši motoristi imajo tudi najvišje povprečne ocene voženj, ki pa je med uporabniki aplikacije tudi sicer visoka in znaša 97 točk od skupno stotih.

Od leta 2022 je aplikacija sicer zabeležila več kot milijon varnostnih dogodkov. Z več kot sedemsto tisoč primeri prevladujejo prekoračitve hitrosti, sledijo sunkovita zaviranja z dobrimi 217 tisoč primeri ter povečane sile v ovinkih in sunkovita pospeševanja, vsaka kategorija s približno devetdeset tisoč zabeleženimi primeri.

Znati predvidevati in sprejemati odločitve

»Če gledamo v podatke aplikacije, lahko v njih vidimo napoved novih nesreč ali pa naredimo nekaj za to, da se nesreča ne bo zgodila,« je poudaril Andrej Brglez, motoristični inštruktor in raziskovalec trajnostne mobilnosti, ki poudarja, da je najpomembnejša sposobnost predvidevanja, ki jo ima motorist. »Ni dovolj le gledati in iskati idealno linijo. Treba je razmišljati o stvareh, ki jih ne vidiš in za katere ne veš, da se bodo zgodile. Pri devetdesetih kilometrih na uro prevoziš sto metrov v dobrih dveh sekundah. Zato moraš razmišljati nekaj sekund naprej,« pravi Brglez in dodaja: »Če ne veš, kaj se bo zgodilo, je tudi to informacija. Ne glede na to nekateri vseeno odpeljejo ovinek na polno, drugi pa ne.«

Med tistimi, ki zaradi svojega poklica znajo dobro predvidevati, je Jan Jolič, kontrolor zračnega prometa. »V naši službi je zelo pomembno zavedanje, da moraš odločitev sprejeti sam. Če je ne boš, jo bo nekdo drug namesto tebe. Če kot motorist odločitve ne sprejmeš ti, jo bo zate fizika. Ljudje se radi prepustijo toku in občutkom, ampak tako ne gre. Na motorju moraš ti voditi igro in prevzeti odgovornost za svojo varnost,« je prepričan Jolič, ki pravi, da ima vsak motorist že pred vožnjo dovolj podatkov, da ve, kaj lahko ogrozi njegovo varnost: vreme, cesta, po kateri bo vozil, stanje motorja in lastno psihofizično stanje. »Sam ne grem na motor, če nisem z glavo pri stvari,« pravi in drugim svetuje enako.