Robert Vehovec, Sektor prometne policije GPU / Foto: Daniel Novaković, Sta

Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na GPU je opozoril na hitro rastoč problem vožnje pod vplivom prepovedanih drog. / Foto: Daniel Novaković, STA

Najhujše nesreče povezane z alkoholom

Najhujše nesreče na naših cestah so še vedno povezane z alkoholom in drogami, zato Agencija za varnost prometa zagovarja ničelno toleranco in učinkovite mehanizme nadzora. Policisti ugotavljajo, da je v zadnjih letih vse več voznikov, ki vozijo pod vplivom prepovedanih drog.

Ljubljana – Ministrstvo za infrastrukturo podpira uvedbo alkoholnih ključavnic za povratnike in preučitev dviga regresnih zahtevkov za povzročitelje najhujših nesreč, je na mednarodni konferenci na temo vožnje pod vplivom alkohola ali drog dejal državni sekretar na ministrstvu Andrej Rajh. Kot je dejal, je doseganje ciljev Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2023–2030, predvsem zaveze Vizija nič, mogoče le z ničelno toleranco do vožnje pod vplivom alkohola in drog.

Novi izzivi, zaveza enaka

Tudi skupno sporočilo mednarodne konference, ki je v ponedeljek v organizaciji Agencije za varnost prometa (AVP) in Evropskega sveta za varnost prometa (ETSC) potekala v Ljubljani, je bilo, da vožnja pod vplivom alkohola in psihoaktivnih snovi pomeni resno grožnjo prometni varnosti, zato strokovna javnost zagovarja ničelno toleranco. »Najhujše nesreče na naših cestah so še vedno povezane z alkoholom in drogami. Zato na AVP zagovarjamo ničelno toleranco in učinkovite mehanizme nadzora. Odločitev ustavnega sodišča glede alkotestov in napovedana legalizacija konoplje predstavljata resen izziv za prometno varnost, a naša zaveza ostaja jasna: življenje in varnost morata biti na prvem mestu,« je navedla Saša Jevšnik Kafol, v. d. direktorice AVP.

Andrej Rajh, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo: »Na področju zakonodaje ministrstvo podpira uvedbo alkoholnih ključavnic za povratnike ter preučitev dviga regresnih zahtevkov za povzročitelje najhujših nesreč.«

Saša Kuhar, vodja sektorja za razvoj, preventivo in vzgojo v cestnem prometu na AVP, je povedala, da je bilo letos že več kot 1300 prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola ali drog. V njih je umrlo 27 oseb, številne pa so zaznamovale hude in lažje telesne poškodbe. Skupaj je na slovenskih cestah letos umrlo 88 ljudi.

Večja prisotnost drog pri voznikih

Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi je opozoril na hitro rastoč problem vožnje pod vplivom prepovedanih drog v zadnjih petnajstih letih: »Policiste šolamo, da prepoznajo simptome vožnje uživanja drog, hkrati pa povečujemo število izvedenih hitrih testov na droge. Če omenjene postopke primerjamo s preizkusom alkoholiziranosti, so ti veliko bolj zahtevni, dolgotrajni in hkrati dražji. Policija zato opozarja na posledice morebitne legalizacije uporabe konoplje za osebno uporabo, saj bi v tem primeru, po izkušnjah držav, ki so ta korak že storile, lahko pričakovali, da se bo v cestnem prometu povečalo tudi število voznikov, ki bodo vozili pod vplivom THC.«

V Sloveniji do 21. decembra poteka nacionalna preventivna akcija Varno brez alkohola in drog, policisti pa v tem času poostreno nadzirajo psihofizično stanje voznikov.

»Vožnja pod vplivom alkohola ali drog že pri nizkih koncentracijah dokazano povečuje tveganje za prometne nesreče, tudi nesreče s smrtnimi izidi. V Sloveniji se na splošno povečuje število uporabnikov drog, še zlasti je skrb vzbujajoč visok odstotek uporabnikov konoplje med mladostniki, starimi od 15 do 16 let, in njihov tvegan način uporabe,« je povedala Ditka Vidmar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Pomembno odkrivanje odvisnosti

V Sloveniji zakon omogoča odlog kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali droge, pri čemer je obvezna priloga prošnji sodišču zdravniško spričevalo. Spričevalo se izda po kontrolnem pregledu, ki vključuje zdravniški in psihološki pregled, laboratorijske preiskave ter po potrebi obravnavo pri specialistu psihiatru. »Zelo pomembno je odkrivanje oseb z boleznimi odvisnosti, saj drugi ukrepi razen zdravljenja odvisnosti niso učinkoviti. V letih, odkar je vzpostavljen sistem kontrolnih pregledov, so se pokazale nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba v prihodnje ustrezno nasloviti,« je dejal Martin Kurent, dr. med., iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa na UKC Ljubljana.

Evropska priporočila

ETSC priporoča nizke dovoljene mejne vrednosti alkohola v krvi, ustrezne sankcije in dosleden nadzor ter programe za blokado alkohola v vozilu kot ukrepe za reševanje problematike vožnje pod vplivom alkohola, je povedala Jenny Carson, projektna vodja pri ETSC in odgovorna za program PIN (Road Safety Performance Index). Program so ustanovili leta 2006 kot odgovor na prvi zastavljeni cilj Evropske unije, da se mora prepoloviti število smrtnih žrtev v cestnem prometu med letoma 2001 in 2010.