Naj bo vsak obisk gora varen

Velika planina – Po več kot desetletju naraščanja števila gorskih nesreč je leto 2024 prineslo spodbuden preobrat. Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) je namreč lani zabeležila 633 posredovanj, kar je 54 manj kot leto prej. Gorski reševalci to pripisujejo učinkom preventivnega ozaveščanja in boljšemu informiranju obiskovalcev, vendar opozarjajo, da gore ostajajo enako zahtevne, odgovornost pohodnikov pa je za varno obiskovanje še vedno poglavitnega pomena.

Kot je poudaril Gregor Dolinar, predsednik GRZS, se kljub temu dobro zavedajo, da delo na področju preventive ni nikoli končano. »Še posebno, ker število obiskovalcev gora iz leta v leto narašča. Naš cilj zato ostaja jasen in nespremenjen – poskrbeti, da bo število nesreč naraščalo počasneje kot število obiskovalcev,« je dejal.

Nova točka tveganja

Čeprav slovenske gore v primerjavi z drugimi evropskimi gorovji niso najvišje in prostorsko obsežne, so zaradi svoje strme in razgibane narave izjemno zahtevne. Podcenjevalni odnos in slaba priprava na turo – zlasti pri tujih obiskovalcih – zato pogosto zahtevata posredovanje gorskih reševalcev. Lani so v 44 odstotkih vseh reševanj posredovali ravno pri nesrečah tujih državljanov, pri čemer je šlo največkrat za turiste iz Nemčije, Češke, Nizozemske in Belgije. Tudi v začetku letošnje sezone, ko se glavni turistični val šele začenja, tujci ostajajo močno zastopani v statistiki intervencij. »Tujci se pri načrtovanju poti pogosto zanašajo na aplikacijo Google Zemljevidi ali druge nespecializirane zemljevide, ki ne upoštevajo višinske razlike in tehnične zahtevnosti poti,« je pojasnil Dolinar.

Ob tem je opozoril, da vedno več tujih planincev prenočuje v bivakih, ki so bili prvotno namenjeni alpinistom ali zasilnemu zavetju, ne turističnim nočitvam. Zaradi pretirane obremenjenosti z obiskovalci, ki tam načrtovano brezplačno prenočujejo, pa postajajo visokogorski bivaki nova točka tveganja. Primer za to je Bivak pod Skuto, ki je zaradi svoje fotogeničnosti izjemno obiskan. Pot do tja ni markirana in je tehnično zahtevna, kar pa obiskovalcev ne odvrne. Gorska reševalna služba Kamnik je lani kar deset odstotkov vseh svojih intervencij opravila prav na območju tega bivaka.

Vse več nenadno obolelih

Med najpogostejšimi vzroki za nesreče ostajajo zdrsi, padci, pomanjkljiva telesna pripravljenost in strah, letos pa beležijo tudi porast intervencij v nočnem času. Razlog? Planinci slabo ocenijo potreben čas za zaključek poti in vrnitev v dolino. V temi se nevarnost in možnost za nesrečo dodatno povečata – ne le za ponesrečene, temveč tudi za gorske reševalce.

Obenem opažajo, da v zadnjih letih narašča delež nenadno obolelih. Sem štejemo primere, ko se je nekomu nenadoma poslabšala že prej prisotna kronična bolezen ali pa je naglo nastopilo neko novo zdravstveno stanje, ki ga ogroža, je povedal Urban Iglič, predstavnik Komisije za medicino GRZS.

Zelo pomembno je, da se obiskovalci gora, ki imajo kronične bolezni, denimo sladkorno bolezen, na turo dobro pripravijo in imajo s seboj svojo redno terapijo. »Dobro je, da se pred tem posvetujejo s svojim osebnim zdravnikom, sploh če v hribe ne hodijo redno ali se tja ponovno odpravljajo po daljšem času neaktivnosti. Na turo naj se nikakor ne podajajo sami, svoje spremljevalce pa naj podučijo o svojem zdravstvenem stanju in primernem ukrepanju ob nenadnem poslabšanju,« je dodal Iglič.

Pomanjkljivo znanje

Na obisk gora se v vsakem primeru dobro pripravimo – ključni so dobra informiranost, spoštovanje vremenskih razmer in realna ocena terenskih pogojev ter svoje psihofizične sposobnosti. Pred vsakim odhodom je nujno preveriti zahtevnost ture, vključno z dolžino poti, višinskim profilom in predvidenim časom hoje. Pomembno je tudi, da se pohodnik opremi s primerno tehnično opremo, ustreznimi oblačili ter zadostnimi zalogami hrane in pijače. Končna odločitev o izvedbi ture pa mora temeljiti na vremenski napovedi.

V zadnjih letih je veliko planincev, ki so sicer dobro opremljeni, a jim primanjkuje znanja za pravilno uporabo opreme in predvsem izkušenj za pravočasno presojo razmer na terenu. Oprema, ki jo imajo s seboj, je pogosto uporabljena prepozno – šele takrat, ko je nevarnost že nastopila. V gorah je sposobnost predvidevanja – na primer možnosti zdrsa ali padajočega kamenja – ključna za varno pot v obe smeri.

Previdnost zahtevajo tudi informacije, pridobljene na Facebooku, Instagramu in drugih platformah ter forumih. Treba jih je obravnavati z veliko mero dvoma v njihovo pristnost oziroma točnost. Izjemno pomembno je tudi, da se vsi obiskovalci gora predhodno podučijo, kako lahko s pomočjo svojega prenosnega telefona Centru za obveščanje sporočijo koordinate svoje lokacije, kar lahko bistveno skrajša čas prihoda reševalcev na mesto nesreče.

Na osojnih legah in v grapah so še precejšnje količine snega, v zadnjem letu pa je na določenih mestih prišlo tudi do večjih skalnih podorov, zato so določene planinske poti poškodovane ali celo zaprte. »Zato je opozorilne table, ki jih postavljajo markacisti PZS, treba upoštevati. Nameščene so namreč izključno za varnost pohodnikov,« je opomnil Matej Brajnik, vodja gorske policijske enote.

Helikoptersko dežurstvo

S 1. junijem se je začelo vsakodnevno helikoptersko dežurstvo na letališču Brnik, ki bo trajalo vse do konca septembra. Dežurno ekipo sestavljajo gorski reševalec letalec, gorski reševalec zdravnik, policist gorske enote in posadka helikopterja Slovenske vojske ali Policije. »Za usposobljenost ekip poskrbimo, ne moremo pa vplivati na meteorološke pogoje,« je dejal stotnik Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske.

Opozoril je na zahtevnost helikopterskega reševanja, ki je zelo odvisno od trenutnih vremenskih razmer – že manjši veter lahko predstavlja velik izziv pri vitlanju ponesrečenca, ko je helikopter tik ob steni. »Varno reševanje pa ne zahteva le veliko usposabljanj, usposobljeni smo namreč vrhunsko, zahteva predvsem veliko urjenja, še posebno pred sezono, da so ekipe odlično uigrane.«