Javna tribuna zobozdravnikov / Foto: ZZS
Javna tribuna zobozdravnikov / Foto: ZZS
Na točki preloma
Zdravniška zbornica Slovenije, Odbor za zobozdravstvo pri zbornici in Zveza organizacij pacientov opozarjajo, da je javno zobozdravstvo v Sloveniji v resni sistemski krizi.
Kaplja čez rob, kot v javnem pismu navaja več kot sto podpisanih zobozdravnikov, je člen v noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, ki uvaja omejitve razpolaganja z dobičkom koncesionarjev, čeprav je ustavno sodišče presodilo, da je to neustavno. Kot pojasnjujejo na Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS), zakon ne razlikuje med večjimi pravnimi osebami in samostojnimi zobozdravniki, ki si plače izplačujejo iz dobička. Po novem morajo presežek prihodkov nad odhodki porabiti za naložbe v prostor, opremo, stroške in izobraževanje. »A so odločevalci spregledali, da izvajalcem v javni mreži, zobozdravnikom, družinskim zdravnikom, patronažnim sestram, ki imajo status s. p. ali so zasebni zdravstveni delavci, ravno ta dobiček predstavlja osnovni dohodek, torej plačo,« je pred nedavnim opozorila predsednica Odbora za zobozdravstvo pri ZZS, Barbara Škrlj, dr. dent. med.
Po navedbah zdravniške zbornice je brez izbranega zobozdravnika več kot 560 tisoč državljanov, vsak odhod iz javnega zdravstva pa pomeni drastično slabšanje razmer. »Ne zato, ker ne bi bilo zobozdravnikov, ampak ker jih država z birokracijo, podcenjenimi storitvami in zdaj še z omejujočim zakonom izriva iz javne mreže, paciente pa prepušča zasebnim izvajalcem. Samo v prvi polovici junija je 34 zobozdravnikov svojim koncedentom (za primarno zobozdravstvo občini) poslalo opozorilo pred odpovedjo koncesijske pogodbe.« Zobozdravnica Mojca Poličar iz Lesc, ena od zobozdravnikov, ki so pred kratkim že vrnili koncesijo, je pojasnila, da je to storila zaradi vedno večjih birokratskih ovir, nerealnih zahtev Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in čedalje slabših možnosti za strokovno delo.
Jasna Humar, generalna direktorica Direktorata za zdravstveno varstvo, je povedala, da zakon omejuje izplačevanje dobička, ki nastane z opravljanjem dejavnosti, ki je javna služba, in da novela zakona zanje ne spreminja ničesar. »Še vedno za fizične osebe z dejavnostjo ostaja enako kot do sedaj, torej razlika med plačilom, ki ga prejmejo, in med stroški, ki jih imajo, ostane njim osebno.« Na ZZZS pa zatrjujejo, da v duhu dobrega sodelovanja vodijo z zdravniško zbornico odprt dialog v obliki sestankov o financiranju zobozdravstva. Na podlagi dodatne analize ZZZS predlaga povprečno za dvajset odstotkov višje cene kompozitnih (belih) zalivk, ki bodo dostopne vsem zavarovanim osebam brez doplačila postopoma do 1. julija 2026, za kar bodo zagotovili dodatnih pet milijonov evrov letno. »ZZZS stalno posodablja modele plačevanja v vseh zdravstvenih dejavnostih, tudi v zobozdravstvu.« Prav tako na ZZZS poudarjajo, da s financiranjem dodatnih ambulant v zadnjih letih krepijo mrežo javne službe na področju zobozdravstva.