Na sojenju Blejcu zaslišali še dva psihiatra

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču je za jutri napovedano nadaljevanje sojenja 32-letnemu Mitji Kocjančiču, ki naj bi 29. decembra 2024 v stanovanju na Bledu svojo 27-letno ženo s Filipinov udaril po glavi z ročno utežjo in jo nato še najmanj 30-krat zabodel. Kranjsko tožilstvo ga obtožuje storitve kaznivega dejanja uboja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, saj naj bi dejanje storil pod vplivom duševne motnje reaktivne psihoze. Obramba nasprotno zatrjuje, da naj bi Kocjančič svojo ženo ubil v stanju neprištevnosti.

Prav ugotavljanju stopnje (ne)prištevnosti Kocjančiča v času storitve kaznivega dejanja so se posvetili tudi na zadnji glavni obravnavi prejšnji teden, ko je za zaprtimi vrati velike sodne dvorane kranjskega sodišča svoje izvedensko mnenje predstavil psihiater Miha Derganc, že tretji sodni izvedenec, ki ga je v tem kazenskem postopku postavilo sodišče. Ob pričanju Derganca je bila javnost izključena zaradi zaščite osebnega življenja obdolženega, smo pa izvedeli, da je podobno kot prejšnja sodna izvedenca psihiatrične stroke Matej Kravos in klinične psihologije Emil Benedik ugotovil, da je obtoženi dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. S tem se ne strinja strokovni sodelavec obrambe Mladen Vrabič, sicer tudi sodni izvedenec psihiatrične stroke, ki zatrjuje obtoženčevo prištevnost. Tudi on je pred velikim sodnim senatom, ki mu predseduje okrožna sodnica Nina Prosen, pričal za zaprtimi vrati.

Pogosto imel vsiljive misli

Zaslišali so tudi zaposleno na Ljudski univerzi Radovljica v programu projektnega učenja mlajših odraslih, v katerega se je Kocjančič po napotitvi psihiatrinje vključil takoj po osnovni šoli leta 2011. Kot je povedala, je imel obtoženi že takrat hudo psihiatrično zgodovino in velike težave. Stike z njimi je obtoženi ohranil tudi po zaključku programa, zlasti ko je doživljal stisko ali potreboval nasvet, je povedala priča. S Kocjančičem je bila v stiku tudi v času, ko je šel na Filipine po ženo. Kot je povedala, ga je poleg njegove skupine tudi sama prepričevala, naj ne gre tja, saj so se bali, da se mu bo kaj zgodilo. »Bilo je kup rdečih alarmov, ki smo jih vsi videli, le on ne,« je dejala. Kasneje jo je obvestil, da so se v njegovem razmerju s Filipinko začela kazati izsiljevanja za denar, psihično ni bil več v redu, zelo je nihal v razpoloženju. Kot je pojasnila, je v ženo polagal veliko upov za svojo prihodnost, želel si je ustvariti družino, imeti otroke. Ko jo je konec oktobra 2024 spet klical, je bil znova v hudi stiski, bala se je, da si ne bo česa storil, saj je govoril, da sta se z ženo skregala in da bo skočil s stolpnice. Kot je poudarila, sicer pri obdolžencu ni nikdar zaznala sovraštva ali nasilja do žene.

Priča je še povedala, da je Kocjančič velikokrat omenjal vsiljive misli, na primer da bosta sestra in mama umrli, da jima bo nekdo nekaj naredil. Govoril je veliko nerealnih stvari okoli vere in druge misli, ki niso bile zdravorazumske. Ena takih je bila, da ženo obsede hudič, kadar se spreta, in da je tudi v njegovi glavi hudič. »Velikokrat me je vprašal, ali ima mogoče kakšno osebnostno motnjo, ker ne zmore navadne komunikacije,« je še povedala priča.

Obtoženi dopolnil zagovor

Kocjančič je na zadnji obravnavi tudi dopolnil svoj zagovor. Pojasnil je, da je bil že kot otrok pogosto narobe razumljen in bil zato tudi večkrat pretepen. »Kot da so moji možgani v kletki. Sčasoma sem se naučil, kako se sporazumevati, da je bilo čim manj nerazumevanja. Ves čas se mi je vrtelo v glavi, kaj, če me bo kdo spet kaj narobe razumel,« je dejal. V tem pogledu se je pritožil tudi nad neustrezno obravnavo na enoti za forenzično psihiatrijo v Mariboru. Kot je pojasnil, je zanj psihološka ali psihiatrična pomoč pomenila to, da se z nekom pogovarja. »Zelo na kratko so se pogovarjali z mano, pravega pogovora, na katerega sem čakal tedne, ni bilo. Niso se ukvarjali z mano, kar je verjetno vplivalo tudi na njihovo oceno. Obračali so moje besede, da bi me predstavili kot čim bolj ogabnega,« je razložil sodišču. Sodnica je pojasnila, da omenjena obravnava ni pomembna za presojo v samem postopku.