Tudi do sedem metrov je visoka lesena grmada, ki jo Radišani na večer pred veliko nočjo zakurijo v veličasten kres. / Foto: Spd Radiše

Tudi do sedem metrov je visoka lesena grmada, ki jo Radišani na večer pred veliko nočjo zakurijo v veličasten kres. / Foto: SPD Radiše

Na Radišah je gorel kres

Tako kot pri nas tudi na Koroškem, še posebej tam, kjer živijo Slovenci, še živijo velikonočni običaji. Po nekaterih vaseh so žal že izumrli, v posameznih krajih pa jih znova skušajo oživiti. Najbolj znani in najbolj priljubljeni so rolkanje ali valjanje pirhov, tečkanje ali turčanje pirhov, kjer je zmagovalec tisti, katerega pirh ostane po trku z drugim nepoškodovan, in sekanje pirhov, ki je značilno tudi za naše kraje. Tako kot pri nas je tudi na Koroškem še živo metanje kovancev, kjer ima pravico do prvega dobitka tisti, ki je bil pri metanju najbolj točen.

Po trinajstih letih vodenja deželne vlade se je v torek, 7. aprila, s funkcije deželnega glavarja uradno poslovil deželni glavar dr. Peter Kaiser. Nasledil ga je prav tako socialni demokrat Daniel Fellner. Dr. Kaiser bo v zgodovino dežele in slovenske skupnosti na Koroškem zapisan kot deželni glavar, ki se je znal in si upal postaviti za pravice Slovencev na Koroškem in s tem prispeval k večjemu sožitju obeh narodov in jezikov v deželi.

V starih časih je bilo na Koroškem za večer pred veliko nočjo značilno kurjenje kresov. Starejši pripovedujejo, da so na Gurah (Sattnitz), na okrog 900 metrov visokem grebenu, ki se vleče med dolino Drave na jugu in Vrbskim jezerom na severu, na večer pred praznikom goreli kresovi v skoraj vsaki vasi. Običaj so po zaslugi Slovenskega prosvetnega društva ohranili na Radišah, kjer župnik po večerni maši najprej blagoslovi za to priložnost posebej izdelane bakle, ki jih potem možje in fantje v povorki odnesejo do župniščnega travnika, kjer je že pripravljena grmada. Les zanjo prispevajo okoliški kmetje. Mojstrsko zložena je lahko visoka tudi sedem metrov. Goreča je veličastni kres, simbol svetlobe, ki tudi tako v prazničnih dneh prihaja med ljudi. Na ogled velikonočne baklade in kresa prihajajo tudi ljudje iz okoliških vasi in iz v dolini ležečih Žrelca in Celovca. Radiše so nad Celovcem dvignjena vas s čudovitim pogledom na vso celovško kotlino. Pravijo tudi, da je ena od najbolj sončnih koroških vasi.

Po velikonočnih praznikih je koledar prireditev znova vedno bolj poln. Jutri, 11. aprila, ob 10. uri se bodo z lutkovno predstavo lutkarjev iz Dobrle vasi v Globasnici začeli tradicionalni Globaški kulturni dnevi. V Dobrli vasi bo v kulturnem domu ob 19.30 Vigredni koncert, na katerem bodo peli in igrali domači pevski zbori, zbor višjih razredov Slovenske gimnazije iz Celovca in učenci Slovenske glasbene šole na Koroškem. V nedeljo, 12. aprila, ob 18. uri pa vabi Slovensko prosvetno društvo iz Borovelj v kulturni dom Pri Cingelcu na Trati, kjer bo pevska in glasbena prireditev Poj z menoj.