Na odprtju razstave: (od leve) Anja Bajda, Matej Bizovičar in Bojan Knific / Foto: Tina Dokl
Na odprtju razstave: (od leve) Anja Bajda, Matej Bizovičar in Bojan Knific / Foto: Tina Dokl
Na gregorjevo o treh obletnicah
V Kurnikovi hiši so odprli etnološko razstavo Vihtenje zadnjega stoletja, ki so jo v Tržiškem muzeju pripravili v sklopu prireditve Vuč u vodo. Letos ob gregorjevem odstirajo tudi pogled na tri obletnice.
Tržič – Pred dvestotimi leti se je rodil pesnik Vojteh Kurnik, mineva sto let, kar je Tržič postal mesto, in sto let od prvega podrobnejšega opisa spuščanja gregorčkov. V Kurnikovi hiši v Tržiču so na ogled gregorčki, ki so jih izdelali učenci Osnovne šole Križe, in izdelki otrok, ki jih je na delavnicah usmerjal priznani svetlobni umetnik Matej Bizovičar.
»Vojteha Kurnika, ljudskega umetnika, poznamo predvsem kot pesnika, mogoče pa nekoliko manj kot zbiralca ljudskega izročila. Ampak tudi v tem pogledu je izjemno pomemben. V 19. stoletju je zbral več kot tri tisoč pregovorov, ki so jih ljudje uporabljali. Zbrani so na Inštitutu za slovensko narodopisje v Ljubljani, zdaj jih imamo v prepisu tudi v Tržiškem muzeju in kar nekaj teh pregovorov omenja tudi pomlad, šege, vodo, ogenj in dva od teh se navezujeta tudi na sv. Gregorja,« je na četrtkovem odprtju razstave povedal sodelavec Tržiškega muzeja dr. Bojan Knific, ki je omenil tudi Pehtro babo, ki ji je Kurnik v svojem zapisu leta 1859 rekel Vehtra baba. »Zapisal je, da so fantje iz Tržiča na postno sredo z vodo in kamenjem napolnjen sod iz kakšnega griča skotalili v bližnji potok, kjer se je sod raztreščil. Tej igri so pravili Vehtro-babo kotalicati.«
Sodelavka Tržiškega muzeja dr. Anja Bajda je že lani prav v tem času navezala stik s svetlobnim umetnikom Matejem Bizovičarjem, skupaj sta razmišljala, kaj bi še lahko ustvarili po izročilu gregorjevega. »Tako smo v Tržiškem muzeju izvedli dve delavnici za otroke, stare od 10 do 13 let, rezultat teh delavnic pa so pod Matejevim mentorstvom Pehtre babe, skulpture, ki so postavljene okrog Kurnikove hiše, v kleti ter na mostu nad Tržiško Bistrico,« je povzela Anja Bajda. Bizovičar je dodal, da ga je že lani prireditev, ta tradicija na gregorjevo, navdušila. »Spuščanje gregorčkov v Tržiču daje občutek skupnosti, dogodek ima neko domačnost in vidi se, da je med ljudmi zelo lepo sprejet. Kot likovnik imam vedno kakšne nove ideje in vlekla me je ta zgodba o Vehtri babi, ki je dokaj unikatna za ta prostor. Odločili smo se, da ta lik ponovno oživimo.«
Na letošnji razstavi ob gregorjevem se razkriva še ena obletnica. Sto let je, odkar je Tržič dobil mestne pravice. »Ob razmišljanju ob tej obletnici so ustvarjali predvsem otroci. Gregorčke, ki so na ogled v zgornjem nadstropju Kurnikove hiše, so ustvarjali na podlagi tega, kar so prepoznali kot dediščino zadnjega stoletja. Videli boste nekatere stavbe, ki so bile zgrajene v zadnjih stotih letih v Tržiču in v katerih so živeli ljudje, delali in ustvarjali, tako da na nek način razstava na simbolni ravni opozarja tudi na to pomembno tržiško obletnico,« je dejal Bojan Knific. Kulturni program na odprtju razstave, ki je na ogled do 28. marca, so ob mentorstvu učiteljev pripravili učenci Osnovne šole Križe.