Pediatrične ambulante po Sloveniji se soočajo z izzivi predvsem zaradi neenakomerne razporeditve kadra in obremenjenosti posameznih timov. / Foto: Nik Bertoncelj

Pediatrične ambulante po Sloveniji se soočajo z izzivi predvsem zaradi neenakomerne razporeditve kadra in obremenjenosti posameznih timov. / Foto: Nik Bertoncelj

Na Gorenjskem zagotovljen dostop do pediatrov

V zadnjem letu se veliko razpravlja o dostopnosti do pediatrov na primarni ravni, še posebej zaradi poročil o številu otrok brez izbranega osebnega zdravnika pediatra. Na Gorenjskem je najmanj ugodna situacija v Zdravstvenem domu Škofja Loka.

Kranj – Kot je nedavno v državnem zboru pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, situacija na področju pediatrije ni enaka kot pri družinskih zdravnikih. Po njenih besedah zanimanje za specializacijo iz pediatrije med mladimi zdravniki ostaja ustrezno – večina razpisanih mest je zasedenih. Vendar se po zaključeni specializaciji številni odločajo za delo v bolnišničnem okolju namesto v ambulantah na primarni ravni. »Ministrstvo za zdravje na podlagi teh ugotovitev ocenjuje, da uvedba finančnega dodatka za izbiro specializacije iz pediatrije po zgledu rešitve iz družinske medicine ni ustrezna rešitev za pomanjkanje kadrov na primarni ravni,« je dejala in dodala, da se osredotočajo predvsem na izboljšanje delovnih pogojev in nagrajevanje bolj obremenjenih timov.

Podatki ministrstva kažejo na pozitiven trend. Število otrok brez izbranega pediatra se je zmanjšalo z 19.312 (1. januarja 2024) na 16.130 (1. julija 2025), kar predstavlja 4,1 odstotka vseh otrok v Sloveniji. Največji delež neopredeljenih otrok je še vedno v Mestni občini Ljubljana (7,5 odstotka), kjer pa še vedno obstajajo kapacitete za opredelitev približno dveh tretjin teh otrok. Ministrstvo ocenjuje, da težava ni v sistemskih zmogljivostih, ampak v geografski porazdelitvi pediatrov in privlačnosti posameznih delovnih okolij.

Kaj pa Gorenjska

Iz Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG) sporočajo, da je stanje v regiji stabilno, saj je zagotovljena osnovna dostopnost do pediatričnih storitev. V otroških in šolskih dispanzerjih OZG trenutno deluje 28 ambulant oziroma zdravnikov pediatrov. Večina enot dostopnost ohranja tudi ob kadrovskih izzivih med dopusti ali odsotnostmi, in sicer z notranjo reorganizacijo službe.

Kot so pojasnili, je najmanj ugodna situacija v Zdravstvenem domu Škofja Loka, kjer je že zdaj potrebno veliko truda in iznajdljivosti, da še lahko zagotavljajo pediatrično oskrbo. Skrb pa vzbuja tudi napovedana upokojitev še ene pediatrinje konec tega leta, potem ko so s težavo zagotovili premostitev po upokojitvi druge pediatrinje konec lanskega leta. Dodali so še, da bi v Zdravstvenem domu Škofja Loka potrebovali pet pediatrov, konec leta bodo imeli stalno zaposleni le dve. Imajo sicer dve specializantki, ki pa sta šele na začetku specializacije. »Seveda si tudi na področju pediatrije aktivno prizadevamo za pridobivanje novih zdravnikov, vendar se pri tem soočamo s podobnimi izzivi kot številni drugi zdravstveni domovi,« poudarjajo in dodajajo, da upajo, da se bodo specializanti po koncu specializacije odločili za poklicno pot pri njih.

Ministrstvo načrtuje celovit pristop k reševanju teh težav z nacionalno strategijo za razvoj in upravljanje kadrov v zdravstvu 2025–2035, ki bo naslovila izzive načrtovanja, razvoja in razporejanja kadrov v zdravstvu, vzporedno pa se že izvajajo nekateri ukrepi, kot so novi glavarinski količniki in sistem stimulativnega nagrajevanja bolj obremenjenih timov.