Na cesti

V prometu ne bodi na spletu. Zasloni ti lahko vzamejo sekundo, ki šteje. Ko pozornost odtava, nevarnost prihaja. Poskrbi za nastavitve pred vožnjo. Naj ta grižljaj ne bo tvoj zadnji. S temi in drugimi slogani je minuli teden Agencija za varnost prometa v sklopu preventivne akcije Osredotoči se na cesto udeležence v prometu opozarjala na nevarnosti motilcev pozornosti, ki povečujejo tveganje za prometne nesreče: od telefoniranja, upravljanja raznih nastavitev v vozilu do ličenja in prehranjevanja. Ob tem so šli v akcijo še policisti, ki so poostreno nadzirali uporabo mobitelov in druga tvegana početja.

Če vas zasačijo s telefonom za volanom, to pomeni 250 evrov kazni in tri kazenske točke. A ob misli na to, kaj se zaradi voznikove nepozornosti lahko zgodi, je globa še najmanjši problem. Že hiter pogled na telefon je lahko usoden. Po tujih raziskavah že več kot dve sekundi odmika pogleda s ceste povečata tveganje za nesrečo za več kot sedemkrat. Pri 60 kilometrih na uro v petih sekundah prevozimo več kot 80 metrov, na avtocesti pa še bistveno več, in to brez pogleda na cesto. Pomislite na to, ko vam bo naslednjič v avtu zacingljal telefon in ga ignorirajte. Če že, naj bi uporabljali prostoročno telefoniranje, a tudi to vpliva na našo pozornost.

Telefon sicer vpliva tudi na zbranost pešcev, sploh mladine in otrok. Nekateri tudi med vsakodnevnimi potmi težko odlepijo pogled z zaslona, so v svojem svetu, slabo zaznavajo okolico in se čez prehod za pešce odpravijo, ne da bi prej pogledali levo in desno in se prepričali, ali je varno.

V takih primerih je še toliko bolj pomembno, da smo na cesto dobro osredotočeni vozniki. Ne pozabimo pa, da telefon še zdaleč ni edini motilec v avtu. Nastavljanje navigacije, klimatske naprave, iskanje radijske postaje, glasno poslušanje naše najljubše pesmi, prigrizki, srkanje kave iz lončka in popravljanje šminke na poti v službo, brskanje po torbici za igračo, ki jo bomo podali otroku na zadnjem sedežu … Čeprav se zdi, da so to malenkosti, ki jih opravimo mimogrede, je dovolj že hip nepozornosti, da se zgodi kaj hudega.

Četudi predpostavimo, da smo nadvse zgledni vozniki in da ne počnemo omenjenih tveganih ravnanj, se vseeno zgodi, da naše misli odtavajo drugam, da vozimo rutinsko in da se včasih niti ne spomnimo, kako smo pripeljali od točke A do točke B in kaj se je vmes dogajalo.

Zato ne pozabimo na opozorila agencije za varnost prometa, da cesta od nas zahteva stoodstotno pozornost in da se med udeležbo v prometu posvetimo le njemu, saj nepozornost vodi v slabši reakcijski čas, počasnejše zaznavanje prometne signalizacije in daljši zavorni čas.