Mladi delegati na poti v Chamonix

Kamnik – Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik (GSŠRM) je ena izmed dveh slovenskih srednjih šol, ki sta vključeni v Mladinski parlament Alpske konvencije (YPAC) – poleg nje še II. gimnazija Maribor. YPAC združuje mlade iz sedmih alpskih držav, ki so vključene v Alpsko konvencijo (z izjemo Monaka). Delegati vsako leto drugje v simulaciji parlamentarnega procesa razpravljajo o aktualnih temah, vezanih na alpski prostor. Tokrat bo letno zasedanje potekalo v francoskem Chamonixu, kjer se bo med 23. in 26. marcem zbralo okoli 70 dijakov.

Letošnja krovna tema je podnebno odporni razvoj. Na dogodek se kamniški dijaki z mentoricami aktivno pripravljajo od začetka šolskega leta. Srečali smo se s petimi od sedmih letošnjih delegatov in dolgoletnima mentoricama Rafaelo Kožlakar in Renato Capuder Mermal, obe sta profesorici kemije. Delegati pa prav vsi gimnazijci, čeprav to ni nikjer pogojeno, mentorici bi si želeli, da bi zbral pogum in pristopil tudi kakšen dijak strokovne smeri. »Ekonomisti bi bili zelo dobrodošli, saj se prav oni velikokrat v življenju znajdejo na tovrstnih pozicijah,« pravi Renata Capuder Mermal. Projekt, ki poteka v angleščini, namreč mladim nadvse realno približa delo politikov, tudi zasedanje poteka v parlamentu, med drugim imajo določen 'dress code' (kodeks oblačenja). Cilj letnih srečanj je, da delegati iz različnih držav najdejo skupne rešitve, tri konkretne predloge, ki jih nato predstavijo na generalnem zasedanju v parlamentu.

Projekt, ki prinaša številne kompetence

Vse to mlade opremi s številnimi kompetencami. Eden izmed njih, Jaka Letonje, ki v projektu sodeluje drugo leto, nam pove, da je mnogo bolj samozavesten govorec, odkar je del YPACA. »Vzdušje je res fino, zato priporočam sodelovanje pri projektu vsem, ki jih zanima delo politika in jim je mar za okolje.« Z njim se strinja tudi Matevž Bele, dijak tretjega letnika, ki je s triletnimi izkušnjami letos prevzel delo predsednika enega izmed komitejev. »Zanima me trajnost kot tematika, hkrati je zanimivo spoznati delo v parlamentu. Letos sem skupaj s kolegom iz Lihtenštajna predsednik komiteja, ki se ukvarja z energetskimi prehodi na bolj obnovljive vire. Najina naloga je, da vodiva delegate, da pridejo od idej do postulacij.«

Nekoliko bolj zadržana je Daša Reberšek, ki obiskuje prvi letnik. »Na splošno me zanima narava, aktivna sem tudi v planinskem društvu. Teme so mi blizu, me pa malo skrbi angleščina, ki mi ne leži tako zelo.« Pa jo mentorica Rafaela hitro potolaži, da gre njej in vsem drugim odlično od rok – tako angleščina kot poglabljanje v okoljske tematike. Čeprav v nekaterih drugih državah mlade delegate vodijo anglisti in politologi (kar se odraža tudi na skupščinah, ko sta v ospredju jezik in nastop, manj vsebina), kamniški profesorici poudarjata strokovnost. Pošalita se, da sta verjetno najbolj tečni profesorici YPACA, saj vsa ta leta vztrajata, da se ohrani in podpira strokovnost, da mladim predavajo okoljski strokovnjaki. Prepričani sta, da le tako lahko iz projekta vzklijejo realne resolucije, pa tudi – povsem realno – da besedičenje in lep nastop ne bosta rešila narave.

V prvi vrsti ljubitelji narave in okolja

Prav vsi kamniški delegati so v prvi vrsti izjemni ljubitelji narave, k temu, da so se septembra priključili YPACU, pa so jih vodili različni razlogi. Špelo Štrumbelj iz drugega letnika zanimajo okolje, fotografija, pisanje, zato se je najbolj našla v skupini 'press' (mediji), zadolžena bo za poročanje o dogodku, Chamonixa se zelo veseli. Maja Levec si je izbrala temo, kako omejiti izginjanje ledenikov, in odtlej stalno raziskuje, gleda posnetke, stopila je v stik z geografskim inštitutom. Tudi ona se prihajajoče izkušnje veseli, čeprav – poudarita profesorici – je to en zelo garaški teden, ko ni veliko časa za mladostniške vragolije. A nekaj ga vendarle ostane za 'mreženje', ustvarjanje novih prijateljstev, spoznavanje drugih kultur. »Spoznal sem ogromno ljudi iz drugih držav in se priučil govorništva, mnogo bolje mi gre kot pred dvema letoma. Nepozabna izkušnja je tudi biti del parlamenta,« opiše Matevž nekaj svojih občutkov.

Ko se vrnejo domov, gredo delegati vsako leto tako na kamniško občino kot v državni zbor predstavit rešitve, ki so bile izglasovane. »S kamniško občino vsa ta leta odlično sodelujemo, vedno nas sprejmejo pred in po dogodku ter nam pomagajo pri pripravah. Na tem mestu moram res pohvaliti tudi državni zbor. Vedno pogledajo teme, s katerimi se ukvarjamo, in povabijo zraven pristojne osebe iz določenih odborov. Naša prizadevanja niso samo tako, za okras. Ko smo se pred leti ukvarjali s prometom, je bil naš postulat prav ena izmed točk na dnevnem redu v parlamentu. Tudi ko je bil YPAC namenjen prsti in tlem, so iz tega vzklila nekatera poglobljena raziskovanja,« pove Renata Capuder Mermal in omeni še eno pomembno pravilo. Na YPACU se o denarju ne govori. »Gre za to, da idej ne omejuje finančni okvir,« pove profesorica. Omejitev je torej le nebo, idej, kako pomagati naravi, Alpam, pa je v mladih glavah ogromno. Da bi jih le čim več našlo pot na površje.