Milena Zupančič kot človek z jasnim mnenjem

Milena Zupančič za Objektiv leta 2025 o otroštvu

Absolutno se strinjam, v otroštvu se pravzaprav temeljno zgradiš. In zelo zanimivo, vsega se tudi spomniš. Zase vem, da se še najmanj spomnim gimnazijskih let, čeprav bi človek pričakoval, da se bomo tega, kar se nam je dogajalo v puberteti, spomnili najbolj jasno. Ne, ne, mislim, da se pravzaprav zametki vsega, kar potem v življenju počneš, zgodijo v otroštvu. Takrat niti ne pomisliš, s čim se boš v življenju ukvarjal, a se sočasno ukvarjaš s tisoč stvarmi, vsak dan imaš drug poklic ... Najbrž je tako, da se z nečim rodiš, ne moreš si vsega tega nabrati šele tam nekje pri osemnajstih, devetnajstih.

Milena Zupančič za Večer leta 2025 o referendumu za dodatke k umetniškim pokojninam

Kulturni boj se pred volitvami vzpostavlja z jasnim namenom, saj politiki mislijo, da morajo zmagati na vseh ravneh in uničiti vse, česar ne razumejo.

Milena Zupančič za STA leta 2016 o modernem gledališču

Teater je vselej moderen, kadar poda pravi razmislek in se ga prav dela. Ne bi mogla reči, da se danes kakšne stvari dela drugače kot nekoč. V teatru me nič na novo ne preseneča, ker sem že vse videla. Nič ni na novo izmišljenega, v osnovi gre za iste stvari, morda v nekoliko spremenjeni obliki.

O igralstvu na začetku poti

Vselej pravim, da je najtežje biti mlad igralec, saj se moraš boriti zase, za svoj prostor. Potem pa pride obdobje, ko te zanimajo samo vloga in delo in tedaj se pravi igralski užitek začne.

Milena Zupančič za Siol leta 2015 o obiskovanju premier

Res pa je, da na premiere ne hodim nikoli, razen na Dušanove. Če mi predstava ni všeč, grem raje kar naravnost domov, kajti ne morem se pretvarjati, da mi je všeč nekaj, kar mi ni. Osebno mi je najhujše, kadar mi po predstavi kdo reče, kako dobro sem bila videti na odru in kakšne lepe kostume sem nosila. To je znak, da je bila predstava slaba. Poleg tega je res tudi to, da je premiersko občinstvo drugačno, zdaj se je morda malo tudi spremenilo.