Jani Grilc z Domnom Prevcem sodeluje že enajsto leto in je zelo vesel vseh njegovih uspehov, tudi osvojitve prvega velikega kristalnega globusa. »Že lani v drugem delu sezone se je videlo, da je stvari sestavil v celoto,« je povedal. / Foto: Peter Košenina
Mi je kar malo nerodno, da sem pri teh letih še zraven
Jani Grilc je trener v smučarskih skokih, ki je delal s številnimi šampioni, tudi z junakom letošnje sezone Domnom Prevcem. Dokaz, kako cenjen je, je tudi sprejem, ki so mu ga v domačem kraju pripravili, ko se je vrnil z olimpijskih iger.
Rateče – Ob koncu planiškega praznika smo se pogovarjali z Janijem Grilcem, pomembnim tvorcem slovenskih smučarskoskakalnih uspehov. V tem športu kot trener deluje že več kot štirideset let. V A ekipi je od leta 2011, ko je bil glavni trener Goran Janus. Še vedno je v vlogi trenerja svetovalca. Zraven je bil pri vseh treh slovenskih smučarskih skakalcih, ki so osvojili veliki kristalni globus: Primožu Peterki ter Petru in Domnu Prevcu. Za svoje delo je prejel že številna priznanja.
Ni je težko oceniti, bila je odlična, sploh na vseh vrhuncih ter s čudovitim zaključkom v Planici. Edino, kar pogrešamo, je močna ekipa, da bi bilo še več skakalcev pri vrhu. V prihodnosti čaka reprezentanco še to delo. Tukaj je tanka linija. Treba bo narediti analizo, kje so bile šibke točke, in pripraviti plan tako, da bodo fantje že poleti na višjem nivoju. Nekoliko me je motilo, ker se poleti, razen Domna Prevca in Anžeta Laniška ter občasno Timija Zajca, ni skakalo ravno na vrhunskem nivoju. K temu je prispevala tudi oprema, pri čemer se nekateri fantje lovijo bolj kot drugi. So pa nakazali, da se da in da bo v prihodnosti poleti treba narediti dobro bazo tudi tehnično.
Niko sem spremljal preko Petra, Ceneta in Domna, vedel sem, da imajo tudi sestrico, ki dobro skače. Videvam jo na treningih in o njej ni kaj reči, naj to samo traja. Z Domnom sodelujeva enajsto leto, tudi s Petrom sva približno toliko časa. Ravno to drži na visokih rezultatih. Ta kontinuiteta pripomore, da kadar kaj ne gre, da se vse skupaj hitro postavi nazaj na pravo mesto. Domen me je presenetil, da je celotno sezono tako dobro izpeljal. Že poleti je bil na treningih zelo konstanten, od maja, ko smo začeli, do zime, ko se je začelo odvijati. Že lani v drugem delu sezone se je videlo, da je stvari sestavil v celoto. Vemo, da je izreden talent, a tudi talenti imajo šibke točke, in če jih ne poznaš, da ne daš vmes pravega vložka, je to težko. Ni tako eksploziven, ima pa izredno tehniko. Treba je bilo izboljšati odskok na mizi, položaj v počepu – in to skozi vaje, številne ponovitve, startno moč ... Če tekmovalca ne poznaš, tega ne veš. To mu moraš dodati, kar je kakšnih deset odstotkov, in mu hkrati razvijati talent. Tehnika se mu je utrjevala, naredil je dobre temelje, dozorel je. Ima fenomenalen občutek za letenje. Prevčevi so disciplinirani, delavni, motivirani ... Lepo je z njimi delati. Vesel sem, da sem bil pri tej zgodbi zraven toliko let – in obratno. Kemija mora teči.
Vpet sem v delo z A ekipo, tako da za komentar dogajanja na nižjih nivojih tekmovanja nisem najbolj pristojen. Dela se, treba bo izluščiti talente, je pa dejstvo, da je pri nas težava, ker fantje, stari med 22 in 25 let, nimajo od česa živeti, če niso vključeni v zaposlitev športnikov v javni upravi, ravno tako pa morajo trenirati kot profesionalci, če želijo biti zraven. Pri mlajših je nekaj takšnih, da bi se lahko izluščila ekipa. Treba je poskrbeti zanje, da jim bo to obdobje prilagojeno v smislu izboljšanja tehnike, pa tudi motivacije, skrbi zase ... To je ključno.
Občasno še sodelujem, mladih skakalcev je v klubu kar nekaj, tudi trenerska ekipa je kvalitetna in vem, da bodo delo dobro peljali naprej. Treba je pravilno delati in potem se izluščijo talenti.
To bi morali vprašati druge, je pa dejstvo, da smo naredili dobre temelje že v klubu in ko sem začel v reprezentanci z Goranom Janusom. Naredili smo kar dober model priprave skozi poletna obdobja v smislu kondicije in tehnike ter to nadgrajevali. Sistem je narejen, moraš pa ga poznati, vedeti, kaj še dodati, kaj odvzeti, ne moreš vedno trenirati enako. Ta recept smo prenesli na reprezentance in za vse trenerje, ki ekipe prevzamejo na novo, je veliko lažje, če izhajajo iz tega še naprej. Potem pa potrebujejo nekoga, ki zadeve pozna, da se to odvija hitreje in se dopolnjuje.
Ni samo to. Na treningih – tako kondicijskih kot na tehničnih – sem zraven celotno pripravljalno obdobje, kar je pomembno, ne gre polovično. Če te ni, potem težko pomagaš, sodeluješ. Ne hodim pa več po tekmovanjih, tako da če kdo od tekmovalcev ostane doma zaradi slabše forme, sem z njim, da mu jo skušam skozi dodatne treninge dvigniti. V zadnjem obdobju je bilo tako s Timijem.
Tega še ne vem. Za mano je že kar dolga doba. Če veš, da še vedno lahko pripomoreš k uspehom ekipe, če je prava povezava, prava kemija, je lažje, drugače pa si včasih že rečem, da mi je že kar malo nerodno, da sem pri teh letih še zraven, a so me mladi, ko sem jim to razmišljanje predstavil, takoj v roke vzeli, češ kaj se grem, kaj mi je tako hudega z njimi. (smeh)
V cerkljanskem koncu smučarske skoke zelo spremljajo, ne samo velikih tekmovanj. Toliko let sem že vpet in vedo, da sem bil zraven pri vseh teh fantih, ki so uspešni. Zelo so me presenetili. Vesel si, ker jim to veliko pomeni in te spremljajo, čutiš odziv, ti to da še dodatno motivacijo.
