Med drugim bi vrnili osemletko

Ljubljana – »Rezultati mednarodnih raziskav znanja so za Slovenijo resno opozorilo. To niso samo številke v mednarodnem poročilu. Gre za znanje generacije, ki bo čez nekaj let prevzela odgovornost za slovensko gospodarstvo, znanost, kulturo, zdravstvo, javne institucije in prihodnost naše države,« je ob predstavitvi rezultatov mednarodne raziskave o bralni pismenosti osnovnošolcev PISA 2025, ki kažejo nadaljnje zniževanje dosežkov slovenskih petnajstletnikov, poudaril minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević ter napovedal celovito reformo slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja.

Padec znanja na vseh področjih

Najnovejši rezultati raziskave PISA 2025, v kateri sodelujejo 15-letniki iz 91 držav, kažejo na splošen upad dosežkov slovenskih dijakov na področju naravoslovne, matematične in bralne pismenosti, so poudarili na Pedagoškem inštitutu. Kot navajajo, se dosežek iz naravoslovja, ki je bil v preteklih zajemih podatkov za Slovenijo praviloma nad povprečjem držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), tokrat prvič uvršča v povprečje držav OECD. »Pri matematični pismenosti se je dosežek prvič znižal pod povprečje držav OECD, medtem ko se je že doslej podpovprečni dosežek pri bralni pismenosti še dodatno znižal,« so opozorili in dodali, da je posebno skrb vzbujajoče zmanjšanje deležev dijakov, ki dosegajo vsaj temeljno raven vseh treh pismenosti, saj ti deleži ostajajo precej pod cilji nacionalnih in evropskih strateških dokumentov. Povprečni dosežek slovenskih dijakov pri matematični pismenosti je znašal 460 točk in je za 25 točk nižji kot tisti iz leta 2022. Pri naravoslovni pismenosti so v povprečju dosegli 484 točk, kar je 16 točk manj kot leta 2022 in 29 točk manj kot leta 2015. Povprečni dosežek slovenskih dijakov pri bralni pismenosti je bil 445 točk, to je za 24 točk nižji kot leta 2022 in za 50 točk nižji kot leta 2018.

Celovita reforma šolskega sistema

Reforma, ki jo je zaradi skrb vzbujajočih rezultatov iz raziskave PISA napovedal minister Rončević, bo temeljila na desetih izhodiščih. Med drugim napoveduje odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo. Znanje, je poudaril, bodo ponovno postavili v središče. Ob tem je napovedal, da bodo tudi razbremenili učne načrte, a ne na račun nižjih standardov. Po ministrovih besedah bodo vrnili visoka merila in pošteno ocenjevanje, ​cilj šole pa bo »optimalni razvoj vsakega otroka, ne prisilno umetno izenačevanje rezultatov«. V šolo, je dodal, nameravajo vrniti delovno etiko, vztrajnost in osebno odgovornost, okrepili bodo domoljubno in državljansko vzgojo. »Zagotovili bomo ideološko nevtralno in intelektualno pluralno šolo,« je še poudaril v enem od izhodišč. Obenem nameravajo učitelju vrniti avtoriteto, šoli pa institucionalno samozavest. »Temeljna znanja bomo zagotovili pravočasno in brez odlašanja, tradicionalnim temeljnim znanjem bomo dodali znanja za prihodnost.« Nazadnje je še poudaril, da bodo odpravili institucionalne monopole in vzpostavili jasno odgovornost za rezultate.​