Manj bolezni, več zdravja

Ljubljana – »Cepljenje je ena najboljših naložb v zdravstvo, temelj primarnega zdravstvenega varstva in nesporna človekova pravica,« je ob svetovnem in evropskem tednu cepljenja poudarila Sanja Vuzem iz pisarne Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji. Pri nas zaradi cepljenja ne beležimo primerov otroške paralize, davice, rdečk, mumpsa in okužbe s Hib. »To ni samoumevno, temveč rezultat dolgoletnega sistematičnega cepljenja,« je dodala dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ob tem pa opozorila na porast oslovskega kašlja, lani je bilo potrjenih 1920 primerov, največ v 65 letih, odkar je bilo uvedeno cepljenje proti tej bolezni. »Ključno je ohranjanje visoke precepljenosti in izboljšanje pokritosti pri vseh cepljenjih – tako otroških kot tudi cepljenjih odraslih in ranljivih skupin.« Samo širitev programa namreč ne zadostuje, če ne zagotovimo dejanske zaščite prebivalcev.

Naša država zagotavlja številna varna, učinkovita in brezplačna cepiva, a kot je pojasnila generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko, je cepljenje v javnosti še vedno v največji meri prepoznano kot zaščita pred otroškimi nalezljivimi boleznimi. »Manj pa je ljudem znano, da se lahko tudi odrasli s cepljenjem učinkovito zaščitijo proti okužbi s pnevmokokom, ki povzroča pljučnico, proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV), ki je vzrok težkim respiratornim okužbam, proti virusu klopnega meningoencefalitisa in proti bolezni herpes zoster. Vse te okužbe, poleg gripe in covida-19, lahko pri starejših od 65 let in pri kroničnih bolnikih povzročajo težke okužbe, pri katerih je potrebna hospitalizacija.«

Širitev programa cepljenja

V nacionalnem programu cepljenja se vsako leto uvajajo novosti. Od letos je cepljenje proti noricam za otroke, rojene od februarja 2024, in cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za dve novi generaciji (1970–1980) na voljo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Predlagano je tudi financiranje 20-valentnega cepiva proti pnevmokoknim okužbam za starejše in kronične bolnike.

Čeprav je precepljenost proti gripi v Sloveniji med najnižjimi v Evropski uniji, se je v minuli sezoni po podatkih NIJZ ta povečala. Cepilo se je skoraj šest tisoč več ljudi kot v prejšnji sezoni, kar nakazuje pozitiven obrat po padcu precepljenosti po pandemiji. Znatno se povečuje tudi cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju in gripi, kar nudi zaščito tudi novorojenčkom. Od lani je na voljo tudi cepljenje proti RSV za zaščito dojenčkov s cepljenjem nosečnic.