Luknja v novi blagajni

Za stanovalce domov za starejše to ne pomeni nobenih podražitev, je zagotovil minister. / Foto: Nik Bertoncelj

Luknja v novi blagajni

Stroški za dolgotrajno oskrbo v domovih za starejše so višji od načrtovanih, zato je ministrstvo že ukrepalo in s prvim aprilom znižalo pavšale, ki jih plačujejo domovom za opravljene storitve. A to nikakor ne pomeni ukinjanja pravic in ne bo vplivalo na cene za uporabnike, miri pristojni minister.

Kranj – V novi blagajni za dolgotrajno oskrbo je zazevala finančna luknja. Namesto načrtovanih 28 milijonov evrov mesečno stroški dosegajo skoraj 40 milijonov, kar bi v letu dni ustvarilo 120-milijonsko luknjo. To se je zgodilo zaradi previsokih pavšalov, ki jih zavod plačuje domovom za opravljene storitve, so opozorili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pozvali ministrstvo za solidarno prihodnost k ukrepanju.

V domovih za starejše večina stanovalcev plačuje precej nižje položnice kot prej, saj plačajo le prehrano in nastanitev, storitve pa so plačane iz zbranih prispevkov za dolgotrajno oskrbo.

Ministrstvo se je že odzvalo in od 1. aprila naprej se bodo pavšalne cene za dolgotrajno oskrbo, ki jih zavod plačuje domovom, spremenile.

A kot je ob tem poudaril minister Simon Maljevac, to za stanovalce domov za starejše ne pomeni nobenih podražitev. »To nikakor ne ukinja pravic in nikakor ne vpliva na cene storitev za uporabnike,« je zatrdil. Na finančno odstopanje so vplivali povečanje števila uporabnikov v sistemu, spremembe v strukturi upravičencev ter vključitev dodatnih izplačil. Po njegovih besedah je pričakovano, da se začetne projekcije prilagajajo realnim podatkom s terena.

Na ministrstvu so še pojasnili, da gre pri plačevanju pavšalnih cen za začasno rešitev, izvajalci namreč morajo najkasneje do septembra vzpostaviti sistem beleženja dejansko opravljenih storitev.

Stanovalci neupravičeno v višjih kategorijah?

Ob tem so v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije tudi kritično ocenili, da so domovi za starejše stanovalce neupravičeno razvrščali v višje kategorije, da bi prejeli višji pavšal.

Plačilo po pavšalih je začasno, saj morajo domovi za starejše najkasneje do septembra vzpostaviti sistem beleženja dejansko opravljenih storitev.

A ta namigovanja so ostro zavrnili v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Po njihovih podatkih je bilo že v prejšnjem sistemu v najvišje kategorije uvrščenih približno 60,9 odstotka stanovalcev. Po prevedbi je bil januarja delež stanovalcev v najvišjih kategorijah dolgotrajne oskrbe le malenkost višji, približno 61,8 odstotka.

To pa je tudi v skladu z dolgoročnimi trendi, saj se zdravstveno stanje stanovalcev s časom slabša, je poudaril sekretar skupnosti Denis Sahernik.

V skupnosti tudi nasprotujejo spreminjanju višine pavšala brez vnaprej izdelane metodologije in poudarjajo, da je dosedanja cena pokrivala dejanske stroške storitev. V preteklosti je bila cena bivanja v domu za starejše zaradi političnih razlogov postavljena prenizko ter ni omogočala vzdržnega poslovanja in kadrovskega razvoja, vključno z vzdrževanjem in obnovo objektov, zaposlovanjem v skladu z veljavnimi kadrovskimi normativi in razvojem dejavnosti kot celote, so še opozorili.