Med ukinjenimi bo tudi župnija Dražgoše, kjer mnogi farani z odločitvijo niso zadovoljni. / Foto: arhiv GG, Simon Benedičič
Med ukinjenimi bo tudi župnija Dražgoše, kjer mnogi farani z odločitvijo niso zadovoljni. / Foto: arhiv GG, Simon Benedičič
Ljubljanska nadškofija ukinja manjše župnije
Nadškofija Ljubljana bo v začetku prihodnjega leta ukinila dvanajst manjših župnij in jih pripojila k večjim. Med njimi je tudi več gorenjskih župnij.
Ljubljana – Časopis Družina je sporočil, da se je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore po posvetovanju z vodstvi dekanij in z drugimi pristojnimi organi odločil, da bo z novim letom v nadškofiji ukinil 12 manjših župnij in jih priključil k sosednjim večjim župnijam, ukinjene župnije pa bodo podružnice. Na Gorenjskem bo župnija Bukovščica priključena župniji Selca, Žabnica sosednji župniji Sveti Duh, sedanje župnije Leskovica, Nova in Stara Oselica k župniji Trata - Gorenja vas, župniji Dražgoše in Zali Log pa bosta po novem del župnije Železniki.
Ukrep ima dve plati. Verniki ukinjenih župnij bodo izgubili del identitete, ki so jo negovali stoletja. Ostali bodo brez svoje župnije in bodo po novem župljani nove, zanje manj domače župnije. Da je to problem, so v preteklosti pokazale že samo omembe možnosti ukinitve oziroma pripojitve župnij. Imeti svojo »faro« je pač del naše krščanske tradicije. Po drugi strani pa je kruta realnost ta, da je duhovnikov vedno manj, da se krščansko občestvo krči in da je za duhovnike vodenje več župnij kot pravnih subjektov dodatno breme.
Šenčurski župnik Urban Kokalj, ki je tudi arhidiakon (škofov pooblaščenec) za Gorenjsko, poudarja, da bo versko življenje v ukinjenih župnijah teklo naprej. Zagotovljena bodo bogoslužja, če bo le mogoče, redna in po ustaljenem redu, in tudi druge dejavnosti. Premoženje ukinjenih župnij bo poslej last povečanih župnij, prihodki od njega pa se bodo porabljali za vzdrževanje verskih objektov v ukinjenih župnijah. V župnijskih pastoralnih svetih bodo enakopravno zastopane tudi pridružene župnije. Arhidiakon Urban Kokalj je tudi poudaril nujnost racionalizacije dela, na primer skupnih procesij in drugih svečanosti, in skupne priprave na birmo, kar se je že doslej pokazalo za dobro. Poudaril je, da argument, da je bilo vedno tako, v tem primeru nima osnove, zato pričakuje v sredinah, ki jih zadeva ta ukrep, več razumevanja.