Zgodovinar, raziskovalec in organizator kulture Feliks J. Bister (levo) in Florjan Lipuš sta literarna sopotnika že od šolanja na gimnaziji na Plešivcu naprej. Sodelovala sta tudi pri Mladju. / Foto: Jože Košnjek
Literarna revija Mladje s prekinitvami že nad 60 let sodeluje v literarnem ustvarjanju Slovencev na Koroškem. Leta 1960 je bil njen ustanovitelj Florjan Lipuš, ki jo je urejal in skrbel za izhajanje do leta 1981, potem pa je odnehal. Lipuš je mnoge stvari na Koroškem in tudi v narodni skupnosti dojemal drugače od večine, zato je bilo tudi njegovo urejevanje Mladja drugačno. Skušal je preseči politično delitev Slovencev na leve in desne. Pridobil je številne literarne sodelavce in tudi likovne ustvarjalce.
Inštitut Nove revije iz Ljubljane, ki se je v preteklosti loteval obravnave literarnih in za oblast v tedanji Jugoslaviji vsebinsko spornih revij v zamejstvu, na primer Mosta in Zaliva, je postal pozoren tudi na Mladje. Lani je bil na Dunaju o reviji Mladje organiziran simpozij, pred kratkim pa je o tem simpoziju izšel zbornik z naslovom Lipuševo Mladje 1960–1981. Na predstavitvi zbornika v celovški knjigarni Haček so o Florjanu Lipušu, reviji Mladje in zborniku govorili Tomaž Zalaznik, Alenka Puhar, Mira Miladinović Zalaznik in Feliks J. Bister. Govorci so izrekali priznanje Lipušu, ki ga je še kot pastirčka na paši ob prebiranju revije Korotan prevzela literatura, v gimnaziji na Plešivcu pa jo je z dijaško revijo Kres začel tudi sam ustvarjati. Na Koroškem je vsi niso dobrohotno sprejemali in ne razumeli in so do nje gojili nezaupanje, je na predstavitvi zbornika povedal Lipušev sopotnik Karel Smolle, ki je v Mladje pisal pod psevdonimom Miško Maček.
V četrtek, 25. septembra, dopoldne se bo v Mohorjevi hiši v Celovcu začela dvodnevna konferenca Gemeinsam – 2025 – Skupno, ki je tudi del projekta Lingua. Tema konference bo predšolsko izobraževanje kot temelj za učenje jezika. To se ne začne šele v šoli, ampak že v zgornjem otroštvu, v predšolski dobi, kar je še posebej odločilno v dvojezičnem okolju, kakršna je Koroška. Na konferenci, ki se bo končala v soboto s tradicionalnim pohodom, bodo uveljavljeni strokovnjaki predstavili pravni položaj na Koroškem in ukrepe na zvezni ravni za spodbujanje dvojezičnosti v predšolskem izobraževanju ter primerjave z drugimi državami. V programu bodo sodelovali tudi dijakinje in dijaki, ki bodo udeležencem predstavili svoje ideje.
