Letos štirje premierni sporedi

Izvajanje stare glasbe je zaščitni znak Festivala Radovljica, ki vsako leto prinaša glasbo iz preteklih stoletij, hkrati pa postreže tudi z novejšimi skladbami, ki jih glasbeniki izvajajo na starih instrumentih. Če so stalnica festivalska prizorišča v Radovljiški graščini, cerkvi sv. Petra in cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem, pa je letos prišlo do spremembe v radovljiškem Društvu ljubiteljev stare glasbe, organizatorju festivala. Potem ko je društvo dolga leta vodila častna občanka Marija Kolar, je njegov novi predsednik Domen Vurnik, ki se je zadnje desetletje že kalil pri organizaciji festivala.

V desetih koncertnih večerih bo zazvenela glasba od monofonije 11. stoletja do romantične klavirske glasbe. Dva koncerta bosta posvečena slovenski glasbeni dediščini 16. stoletja, kar štirje od desetih sporedov pa bodo avgusta doživeli svoje premiere, saj so jih izvajalci pripravili posebej za letošnji festival. Program je sicer že 19. leto pripravil glasbenik in umetniški vodja festivala Domen Marinčič, ki je v vseh teh letih skupaj z letošnjimi izbral že 190 koncertov.

Od srednjega veka do romantike

Na uvodnem koncertu bomo slišali sonate in kantate z edinstvenim izvirnim glasbilom – baročnim oprekljem, ki je nastal leta 1758 v Barceloni. Največji letošnji projekt je izvedba oratorija Sveta Neža Bernarda Pasquinija s petimi pevskimi solisti in 13-članskim Festivalskim baročnim orkestrom pod vodstvom Domna Marinčiča. Pasquinijev oratorij je nastal leta 1678 in govori o mučeniški smrti rimske deklice, zavetnice deviške čistosti. V naslovni vlogi bo nastopila mlada hercegovska sopranistka Nikolina Hrkać. Za najstarejši repertoar na festivalu bo poskrbel ansambel Phylomena, ki ga vodi specialistka za srednjeveško glasbo, pevka in harfistka Jasmina Črnčič.

Znani vokalni ansambel Cappella Pratensis bo prvič v sodobnem času izvedel mašo Johannesa Florija, ki se je ohranila le v kornih knjigah ljubljanskega škofa Hrena, in jo dopolnil z moteti v Ljubljani rojenega Gallusovega sodobnika Georga Prennerja. V cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem bo nastopil sedemčlanski ansambel Le Filigrane z arijami z obligatno pozavno iz italijanskih oratorijev.

Ameriški virtuoz na renesančni lutnji Paul Kieffer, ki je kot otrok veliko časa preživel pri starih starših v Kranjski Gori, bo izvajal glasbo slepega renesančnega mojstra Giacoma Gorzanisa. Ruska pianistka Olga Pashchenko je med najvidnejšimi solisti na zgodovinskih klavirjih in bo svoj spored posvetila koncertnemu repertoarju največje pianistke romantične dobe Clare Schumann.

Novi projekt hrvaške specialistke za srednjeveško glasbo Katarine Livljanić je uprizoritev grške drame o kraljici Troje Hekubi na podlagi renesančnega besedila Marina Držića z desetimi pevci in instrumentalisti ansamblov Dialogos in Kantaduri. Cikel Bachove glasbe letos nadaljujejo njegove sonate za violo da gamba z brazilskim gambistom Juanom Manuelom Quintano in francosko čembalistko Céline Frisch. Sklepni koncert je posvečen duhovni glasbi mojstra 15. stoletja Mattea da Perugia.

Tudi letos bo v sklopu festivala potekal mojstrski tečaj za kljunasto flavto z vrhunsko flavtistko Matejo Bajt, festival pa letos sodeluje tudi z Narodno galerijo Slovenije in festivalom poezije Pranger.