Leto angažiranega gledališča

Kranj – Priprave na letošnji 56. Teden slovenske drame (TSD), osrednji festival uprizoritev, nastalih po slovenskih dramskih besedilih, ki ga Prešernovo gledališče Kranj organizira s podporo Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Kranj, so v polnem teku. Tudi letos to že takoj v začetku leta nakazuje uvodni dogodek, novinarska konferenca, na kateri so minuli četrtek izbor festivalskih predstav in okvirni program predstavili direktor Prešernovega gledališča Rok Bozovičar, selektorica festivalskega programa Zala Dobovšek in pomočnica direktorja Nika Leskovšek.

»56. Teden slovenske drame bo ponudil izbor najboljših in vsebinsko prodornih gledaliških uprizoritev preteklega leta ter številne spremljevalne dogodke, osrednjo pozornost pa bomo namenili presežni dramski ustvarjalnosti, zaradi katere bo tudi 56. TSD praznik slovenske dramatike,« je povedal Rok Bozovičar in dodal: »Gre za vsebinsko zelo reflektiran in kontekstualno utemeljen izbor, ki je hkrati angažiran in pogumen. Veselim se, da bomo te predstave gostili v Kranju.«

Prevladujejo avtorski projekti

Selektorica 56. Tedna slovenske drame Zala Dobovšek, dramaturginja, teatrologinja in docentka na Oddelku za dramaturgijo in scenske umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, si je lani ogledala 64 uprizoritev, ki so nastale na podlagi slovenskih dramskih predlog in so bile premierno uprizorjene leta 2025 v produkciji tako institucionalnih gledaliških hiš kot nevladnih produkcijskih organizacij v Sloveniji in tujini.

»V sezono sem vstopila s predhodnim vedenjem, saj že nekaj časa spremljam slovensko gledališko sceno, ob tem pa je bilo tudi že v prejšnjih selektorskih sporočilih zelo jasno opaženo in tudi povedano, da je trenutna gledališka scena zelo prepredena s snovalnim principom, tako imenovanimi avtorskimi projekti,« je dejala selektorica in dodala, da ti predstavljajo glavnino produkcij, hkrati pa poudarila, da je treba te trende tudi razumeti in jih ne odpraviti kot neke vrste modo, ampak v tem poiskati neko logiko.

Poudarila je še: »Od 64 uprizoritev je bilo kar 53 zasnovanih po snovalnih principih; na podlagi namensko dokumentarnih materialov, sproti ustvarjenih besedil, tekstualnih tvorb ter hibridov med izvirniki in njihovimi reinterpretacijami. Izbrane dokumentaristične uprizoritve brez dvoma ne le tematizirajo, temveč tudi kritično in pogumno razpirajo občutljive točke naših življenj: načelno razpirajo namerno prezrte plati zgodovine, vrtajo v dehumanizacijo lokalnih pozicij moči in brez rezerve spregovorijo o vojni kot bolni perverziji, ki poteka pred našimi očmi. To so uprizoritve, ki jih na prvem mestu zaznamuje odgovornost v najplemenitejšem pomenu te besede: odgovornost do sveta, ki se izpeljuje prek linije odgovornosti umetnosti do družbe, ko večina 'izkoristi' svojo moč, da spregovori o manjšinah, ko 'izkoristi' javni prostor za zgodbe, ki so bile iz tega prostora izrinjene. So uprizoritve, ki ne bežijo pred (kolektivnim ali individualnim) nelagodjem, saj je to nelagodje edina pot do premika naprej in navzven.«

Že uvodoma pa je poudarila, da je bilo leto 2025 v programskem in konceptualnem smislu izjemno angažirano, aktivistično, z veliko odgovornosti, senzibilnosti in raziskovalno-eksperimentalnih tveganj. Hkrati pa je bilo tudi problematično, prepredeno s strukturnimi anomalijami in nereflektiranostjo. »Ugotavljam, da je, kar se slovenskih besedilnih materialov tiče, gledališče v zadnjem času naravnano izjemno feministično, kar pomeni, da se raziskuje, preizprašuje, v nekaterih primerih pa sploh prvič spregovori o velikem deležu spregledane zgodovine, o pravicah žensk, o ženskem telesu kot takem, kar je zelo pomembno.«

Dvanajst izbranih

Zala Dobovšek je tako v tekmovalni program Tedna slovenske drame uvrstila sedem uprizoritev: Katarina Morano: Zakaj sva se ločila, režiser Žiga Divjak, Mestno gledališče ljubljansko, avtorski projekt: 1973, režiser Tomi Janežič, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica in GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica, avtorski projekt: Inkubator, režiser Oliver Frljić, Slovensko mladinsko gledališče, avtorski projekt: 55. člen, režiserka Tjaša Črnigoj, Slovensko mladinsko gledališče, avtorski projekt: Anhovo, režiser Žiga Divjak, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Tereza Gregorič, Borut Petrović, Jakob Šfiligoj: Usje se je dalu, režiserka Tereza Gregorič, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Zavod Scaramouche in GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica, in Barbara Kukovec, Katarina Stegnar, Urška Brodar: Umetnost življenja: umor na podeželju, Slovensko mladinsko gledališče, Zavod Rizoma in Mesto žensk.

V spremljevalnem programu je še pet uprizoritev: avtorski projekt: Boško in Admira, režiserka Živa Bizovičar, Slovensko mladinsko gledališče, avtorski projekt: Nafta, režiser Jan Krmelj, Mini teater Ljubljana, Lučka Neža Peterlin: Now, Suddenly, I Was A Creature of Vice, Zavod Maska, Tjaša Mislej: Prva beseda je mama, režiserka Brina Klampfer Merčnik, Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, in Ivan Cankar, Varja Hrvatin, Bor Ravbar: In mnogi drugi ..., režiser Bor Ravbar, Prešernovo gledališče Kranj in Slovensko ljudsko gledališče Celje. Deset predstav bo na ogled v Kranju, dve bosta v Novi Gorici oziroma v Ljubljani.

Tudi letos bo na sporedu bogat dodatni program, ki bo vsebinsko zaokrožil program 56. Tedna slovenske drame. Kot je poudarila pomočnica direktorja Prešernovega gledališča Nika Leskovšek, bo ta namenjen refleksiji, samoosmišljanju in premisleku aktualnega dogajanja v slovenski dramski in gledališki krajini ter tudi intermedijski dopolnitvi in bogatitvi tekmovalnega ter spremljevalnega programa. Ob tem bodo nadaljevali in poglobili sodelovanje s partnerskimi organizacijami in strokovnimi društvi. »Festival bo slovesno odprla premiera uprizoritve Tekst telesa Anje Novak - Anjute v režiji Tjaše Črnigoj,« je še dodala.