Lansko leto četrto najtoplejše po letu 1950

Kranj – »Globalno je bilo leto 2025 drugo ali tretje najtoplejše vsaj od leta 1850,« je na predstavitvi podnebnih in hidroloških značilnosti leta 2025 v Sloveniji in svetu na Agenciji RS za okolje pojasnil klimatolog Gregor Vertačnik. Povprečna globalna temperatura pri tleh je bila približno 15 stopinj Celzija, kar je dobro desetinko stopinje manj od rekorda leta 2024 in približno 0,6 stopinje več od referenčnega obdobja 1991–2020.

V primerjavi s predindustrijskim obdobjem (1850–1900) je bilo lansko leto toplejše za skoraj 1,5 stopinje. Zadnjih enajst let je bilo tudi najtoplejših enajst let od leta 1850. »Po letu 1975 je naraščanje temperature stalno in izrazito približno dve do tri desetinke stopinje Celzija na desetletje, kar nas je pripeljalo že na samo mejo pariškega sporazuma, ki je pri 1,5 stopinje Celzija. To je optimističen cilj sporazuma in ga bomo v naslednjih letih presegli. Leta 2050 pa se utegne že zgoditi, da bomo presegli tudi mejo dveh stopinj Celzija,« je dejal Vertačnik.

Evropa se segreva najhitreje

V Evropi je bilo po njegovih podatkih lansko leto drugo ali tretje najtoplejše v merilnem obdobju; bilo je namreč 1,17 stopnje Celzija nad povprečjem obdobja 1991–2020 in 2,6 stopinje nad predindustrijsko dobo. Evropa se še vedno ogreva najhitreje od vseh celin.

Povedal je tudi, da se več kot 90 odstotkov vse presežne toplote zaradi globalnega segrevanja skladišči v oceanih, ki se sčasoma segrevajo. »Lani je bilo leto z največjo dodano količino toplote v oceanih, zlasti do globine 2000 metrov.«

V juniju izrazita vročina in suša

V Sloveniji je bilo lansko leto četrto najtoplejše od leta 1950. »Po padavinah in sončnem vremenu ni posebej izstopalo. Najbolj si ga bomo verjetno zapomnili po nenavadno izraziti junijski vročini in suši, ponekod pa tudi po poletnih in jesenskih neurjih. Kašnega izrazitega mraza ali obilnega sneženja po nižinah ni bilo,« je glavne poudarke lanskega leta strnila klimatologinja Katja Kozjek Mihelec.

Temperaturni odklon od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je znašal 1,1 stopinje Celzija. Lansko leto je bilo že petnajsto zaporedno nadpovprečno toplo leto, vsa štiri najtoplejša leta so bila pretekla štiri leta. »V zadnjih 40 letih se temperatura v Sloveniji zvišuje s hitrostjo 0,6 stopinje Celzija na desetletje,« je opozorila.

Snežne razmere so bile skromne

Katja Kozjek Mihelec je povedala tudi, da so bili lani v Sloveniji vsi letni časi in večina mesecev nadpovprečno topli, najbolj pa sta izstopala januar in junij. Ta je bil z odklonom od povprečja 3,6 stopinje najtoplejši junij od leta 1950 in hkrati tudi najtoplejši lanski mesec, kar se zgodi zelo redko. Januar je bil z odklonom 2,8 stopinje Celzija peti najtoplejši januar v zadnjih 75 letih. Marsikje po nižinah se je ogrelo nad 15 stopinj.

Na ravni države je bilo lani dva odstotka manj padavin kot običajno. »Snežne razmere so bile podobne večini preteklih let – skromne. Marsikje v notranjosti po nižinah je bilo zelo malo dni s snežno odejo, ta pa je bila tudi tanka,« je še razložila.

Leta 2025 je po slovenskih rekah preteklo za dobrih pet odstotkov manj vode kot v povprečju primerjalnega obdobja 1991–2020, je pojasnila hidrologinja Maja Koprivšek. »Vodnatost rek je bila največja na jugozahodu države in je upadala proti severovzhodu.« Reke so bile najbolj vodnate marca, ko so se sredi meseca razlivale predvsem v južni polovici države.

Predstavitve meteoroloških in hidroloških podatkov se je udeležil tudi državni sekretar za okolje Uroš Vajgl, ki je poudaril, da podnebne spremembe niso več vprašanje prihodnosti, temveč realnost sedanjosti. Predstavljeni podatki so po njegovih besedah temelj, na katerem moramo graditi odločitve – strokovno, odgovorno in dolgoročno.