Kultura kot prostor spomina in razmisleka

Kulturni pogovorni večer v Kranju: sogovorniki so razpravljali o vlogi kulture, spomina in vrednot v sodobni družbi ter o pomenu kulturne identitete prostora. / Foto: Matic Zorman

Kultura kot prostor spomina in razmisleka

V dvorani Mestne občine Kranj je potekal kulturni pogovorni večer, na katerem so skušali odpreti razmislek o pomenu, vlogi in prihodnosti kulture pri nas.

Kranj – Večer v organizaciji Kulturnega foruma SDS in Mestnega odbora SDS Kranj je bil zasnovan kot pogovor več sogovornikov z različnih strokovnih področij, od humanistike in zgodovine do medicine in muzeologije. V razpravi so sodelovali literarna zgodovinarka in urednica Ignacija Fridl Jarc, zgodovinar Vasko Simoniti, zdravnica in medicinska humanistka Zvonka Zupanič Slavec ter arheologinja in muzeologinja Verena Vidrih Perko. Pogovor je vodila dr. Ignacija Fridl Jarc, ki je izhodišče večera zastavila široko: kultura kot način človekovega vedênja in védenja, pa tudi kot umetniško ustvarjanje in odnos do dediščine.

Poseben poudarek je bil namenjen kulturi kot dejavniku humanizacije družbe. Zvonka Zupanič Slavec je razmišljala o kulturi življenja in spoštovanju človekovega dostojanstva ne glede na bolezen, starost ali ranljivost, pri čemer se je njen razmislek navezal tudi na nedavne družbene razprave in referendum, ki je zaznamoval javni prostor. Kultura se je v tem pogledu pokazala kot polje vrednot, ki presega zgolj umetniško produkcijo in se dotika temeljnih etičnih vprašanj sodobne družbe.

Razprava se je dotaknila tudi nekaterih aktualnih kulturnopolitičnih polemik, ob katerih je postalo razvidno, da se posamezni pogledi govorcev precej razlikujejo od prevladujočih javnih interpretacij. Odpirala so se vprašanja odnosa do simbolov, spomina in dediščine ter vloge zakonodaje pri varovanju kulturne in arheološke zapuščine. Verena Vidrih Perko je opozorila na pomen zaščite arheoloških najdišč in grobišč kot temeljne civilizacijske norme, povezane s pravico do spomina in dostojanstva tudi po smrti.

Drugi del večera se je tematika razprave osredotočila na Kranj kot Prešernovo mesto in na njegovo kulturno identiteto. Govorci so poudarili pomen ohranjanja spomina na pomembne osebnosti, delovanje gledališča, galerij ter razmislek o tem, ali bi Kranj lahko prevzel še izrazitejšo vlogo slovenskega kulturnega središča. Odpirala se je tudi misel o kulturi kot dolgoročnem projektu, ki zahteva več kot zgolj priložnostne pobude. Pogovorni del je zaokrožil glasbeni nastop kvarteta Lipa pod vodstvom Jožeta Tišlarja, ki je večeru dodal umirjen, praznično obarvan ton. Kulturni večer je tako ponudil vpogled v razumevanje kulture kot prostora spomina, vrednot in razmisleka – prostora, kjer soglasja niso samoumevna, a kjer pogovor kljub razlikam ostaja mogoč in, vsaj v izhodišču, tudi potreben.