Križi in težave z modrimi conami

V Kranju je trenutno več kot tisoč parkirnih mest, ki sodijo v modro cono oziroma za njih velja režim kratkotrajnega parkiranja. / Foto: Tina Dokl

Križi in težave z modrimi conami

Mestna občina Kranj skuša tudi s širitvijo območij modre cone vsaj delno rešiti problem pomanjkanja parkirnih mest v strnjenih stanovanjskih soseskah, kar pa vsem ni po volji, zlasti ne zaposlenim v javnih zavodih, ki se dnevno z avtomobilom pripeljejo v Kranj v službo.

Kranj – Mestna občina Kranj (MOK) je že pred leti v središču mesta Kranj uvedla modre cone, zdaj pa jih postopoma širi v okoliške stanovanjske soseske. Na območjih kratkotrajnega parkiranja je praviloma ob delavnikih omogočeno brezplačno parkiranje le za eno uro, sicer pa je parkiranje plačljivo oziroma je dovoljeno le za imetnike parkirnih dovolilnic in abonmajev, torej za stanovalce. Občina želi z uvedbo novih parkirnih režimov izboljšati razpoložljivost parkirišč za stanovalce in zmanjšati težave zaradi dolgoročnega parkiranja vozil na javnih površinah, a njenih ukrepov ne sprejemajo vsi z navdušenjem.

Kaj pa zaposleni v javnih zavodih

Številni stanovalci, ki so »prisiljeni« v nakup dovolilnice ali abonmaja, za katera je treba skupaj z upravnimi taksami odšteti od približno 35 evrov do štiristo evrov na leto, tako opozarjajo, da s tem nimajo zagotovljenega prostega parkirnega mesta, temveč le možnost neomejenega parkiranja na posameznem območju, če prosto parkirno mesto sploh najdejo. Širjenje modrih con po Kranju pa v nejevoljo spravlja tudi dnevne migrante, predvsem zaposlene v javnih zavodih.

Na slednje je opozorila tudi kranjska mestna svetnica Nina Šmid, sicer zaposlena v Kranjskih vrtcih. Poudarila je, da nova ureditev močno obremenjuje zaposlene v javnih zavodih, zlasti v Kranjskih vrtcih, kjer so plače nizke, zdaj pa morajo dodatno plačevati 40 evrov mesečne parkirnine, čeprav parkirno mesto ni zagotovljeno. Glede na to, da je ustanovitelj Kranjskih vrtcev prav MOK, je predlagala, da občina razmisli o uvedbi posebnih dovolilnic ali brezplačnih parkirnih mestih za zaposlene v vrtcih, ki vsak dan prihajajo na delo zaradi skrbi za otroke in pri svojem delu ne morejo zamujati.

Kršili bi načelo enakosti pred zakonom

Iz mestne uprave so odgovorili, da se zavedajo pomanjkanja parkirnih mest v Kranju za dnevne migrante, zato so uvedli parkirne abonmaje, ki so dostopni vsem »nestanovalcem«, z njimi pa imajo možnost neomejenega parkiranja na določenem območju. »MOK žal ne more zagotoviti vsakemu, ki ima vozilo, parkirnega prostora na javnem parkirnem mestu. Prav tako ne more na javnih prometnih površinah omejiti parkiranja vozil na način, da bi bilo dovoljeno parkiranje le določenim zaposlenim, s tem bi namreč kršili načelo enakosti pred zakonom,« so pojasnili. Ob tem so poudarili, da ima tudi na MOK možnost brezplačne uporabe parkirišča le okrog deset odstotkov zaposlenih. Drugi si morajo poiskati parkirno mesto na bližnjih, praviloma plačljivih parkiriščih in zato večje število zaposlenih plačuje parkirni abonma, da si zagotovi parkirno mesto. V mestni upravi poudarjajo tudi na vlaganje občine v trajnostno mobilnostno infrastrukturo (nove kolesarske površine, sistem za izposojo koles KRsKOLESOM, e-polnilnice, subvencioniranje mestnega prometa ...), saj želi zmanjšati uporabo avtomobilov, predvsem v strnjenih naseljih.

V mestni občini Kranj je sicer trenutno 1266 parkirnih mest, kjer se plačuje parkirnina, in 1026 parkirnih mest, kjer imamo urejen parkirni režim kratkotrajnega parkiranja (modra cona). Trenutno je izdanih 1990 parkirnih dovolilnic za stanovalce in 372 parkirnih abonmajev. Iz naslova pobrane parkirne in dovolilnic je bilo lani dobrih 441 tisoč evrov prihodkov in 288 tisoč evrov stroškov. Vsako leto za vzdrževanje in investicijo parkirišč ter urejanje prometne signalizacije na parkiriščih namenjamo okoli 100 tisoč evrov.