Baritonist Gabrijel Lipuš, kitarist Janez Gregorič in igralka Magda Kropiunig so na proslavi v Celovcu izvedli bogat kulturni program in za sklep skupaj z občinstvom v dvorani zapeli Zdravljico. / Foto: Jože Košnjek
Koroški spomin na pesnika Prešerna
Koroški Slovenci so tudi letos počastili spomin na pesnika dr. Franceta Prešerna. Nanj spominja tudi plošča v središču Celovca, ki jo je avstrijski klub PEN leta 1999 namestil na vogalno hišo v Paradeisergasse v bližini Novega trga.
Celovec – Slovenski kulturni praznik je slovesen dan tudi za Slovence na Koroškem. Letošnja osrednja počastitev tega dne je bila v torek, 3. februarja, v Domu glasbe v Celovcu. Organizirali so jo Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. Generalna konzulka Maja Balant Slobodjanac je v nagovoru spomnila na pomen zgodaj umrlega koroškega slovenskega pesnika, literarnega zgodovinarja in prevajalca Fabijana Hafnerja, na stoto obletnico smrti Srečka Kosovela in na pomen pisateljice Zofke Kveder, ki je prav tako umrla pred stotimi leti. »Jezik je naša identiteta in upam, da bosta slovenščina in slovenska kultura še dolgo živeli na Koroškem.«
Predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji Amina Majetić pa je dejala, da se kultura in jezik ne dogajata mimogrede, ampak se je treba zanju boriti. Svoj nagovor je sklenila z mislijo, da je še vedno treba hoditi s Prešernom. Čast slavnostnega govornika je bila dodeljena koroškemu slovenskemu pisatelju, pesniku in prevajalcu Dominiku Sriencu. Govoril je o poeziji Fabijana Hafnerja, Prešerna in Kosovela ter poudaril, naj bo poezija večna in da je pesnika treba slaviti še za časa njegovega življenja, ne pa šele po smrti.
V kulturnem programu so sodelovali dramska igralka Magda Kropiunig, baritonist Gabrijel Lipuš in kitarist ter skladatelj Janez Gregorič.
Življenje dr. Franceta Prešerna je povezano s Koroško. Leta 1832 se je pesnik v Celovcu pripravljal na sodniško-odvetniški izpit, ki ga je kasneje položil, vendar ne z odliko, kar je bilo značilno za njegove izpite. Takrat so se že kazale prve pesnikove življenjske težave. Na bivanje Franceta Prešerna v Celovcu spominja plošča, ki jo je avstrijski PEN leta 1999 namestil na vogalno hišo v Paradeisergasse v bližini Novega trga. V tej hiši je nekdaj delovalo deželno sodišče.
Spomin na pesnika je ohranjen tudi v Šentrupertu nad Beljakom, kjer je kot župnik deloval Francetov brat Jurij. Pri njem je do smrti živela Francetova in Jurijeva mama Mina oziroma Marija (1774–1842). Tam je tudi pokopana, vendar je bil po spremembi pokopališča v park njen grob izgubljen. Tako na Prešernovo mamo spominja plošča, ki sta jo na cerkveni zid namestili Občina Žirovnica in Župnija Breznica. Prešernoslovci pišejo, da je France brata Jurija enkrat obiskal, sicer pa se zaradi pogledov na življenje nista posebno dobro razumela. Kljub temu je Jurij, ki je umrl kot župnik v Ovčji vasi v Kanalski dolini v Italiji, pomagal bratu Francetu, ko je bil ta že hudo bolan, in ga je pred smrtjo v Kranju tudi obiskal.
