Dva izmed romanov v zbirki Živi klasiki / Foto: Igor Kavčič

Dva izmed romanov v zbirki Živi klasiki / Foto: Igor Kavčič

Klasiki živijo večno

Pri Mladinski knjigi so pripravili novo zbirko Živi klasiki, v kateri bodo izhajale žepnice knjižnih klasik. Zbirko odpira šest naslovov knjižnih klasik od Tujca do Drakule.

Ljubljana – Pred dnevi je pri Mladinski knjigi izšel prvi paket šestih knjig v iz nove knjižne zbirke Živi klasiki. »Slogan ob osemdesetletnici naše založbe 'Dobre zgodbe so večne' se odlično prilega tudi zbirki Živi klasiki. Gre za klasična dela svetovne literature, ki jih mora izdajati vsaka resna založba,« je ob predstavitvi nove zbirke med drugim dejal urednik pri Mladinski knjigi Andrej Ilc in poudaril, da v slovenskih knjigarnah opažajo skrb vzbujajoč trend, da mladi kupujejo in berejo predvsem angleške knjige, pogosto to velja tudi za knjižne klasike. »Prav to je bila ena izmed pobud, da smo se odločili za to zbirko, hkrati pa smo želeli klasična dela po čim dostopnejši ceni približati bralcem, zbirko pa smo tudi oblikovno osvežili.« Knjige so namreč na voljo v mehki vezavi in kot e-knjige.

V zbirki se mešajo tako novi kot starejši prevodi – slednji so tudi na novo pregledani. Tako v Mladinski knjigi kot Cankarjevi založbi, torej v isti založniški hiši, so ali pa še izhajajo klasiki v različnih zbirkah, kot na primer Veliki večni romani, Sto romanov, tu sta še vedno zbirki Kondor in Moderni klasiki ... Prav iz teh zbirk tudi črpajo naslove za Žive klasike. Kot je poudaril Ilc, ni namen izdajati zgolj romanov, ampak tudi drame, poezijo in esejistiko. Italijanski klasik 20. stoletja Italo Calvino je o tem, zakaj je pomembno brati klasike, med drugim zapisal, da klasiki nikoli ne nehajo pripovedovati, kar nam imajo povedati.

Zbirko je odprlo šest naslovov: Drakula Brama Stokerja v prevodu Borisa Verbiča, Sto let Samote Gabriela Garcie Marqueza v prevodu Alenke Bole Vrabec, Prevzetnost in pristranost Jane Austen v prevodu Majde Stanovnik, Slika Doriana Graya Oscarja Wilda v prevodu Rape Šuklje, Krasni novi svet Aldousa Huxleyja v prevodu Borisa Verbiča in Tujec Alberta Camusa v prevodu Suzane Koncut.

»Želimo svežo svetlo zbirko, ki temelji na klasičnih delih. K novim naslovnicam bomo zato povabili tudi ilustratorje, ki se bodo predstavljali vsak v svojih lastnih likovnih tehnikah. Naslov romana je umaknjen na stran, knjige pa imajo tudi barvno obrezo,« je povedala oblikovalka zbirke Jerneja Rodica.

V prihodnjih letih niso izključeni tudi slovenski klasiki, že za jesen pa napovedujejo štiri nove naslove: Antigona, Hamlet, Neznosna lahkost bivanja in Deklina zgodba.