Mesta, v katerih živijo že tri četrtine Evropejcev, so se znašla tudi v središču podnebne krize, so opozorili na okrogli mizi o urbanem trajnostnem razvoju. / Foto: Primož Pičulin
Kje so zelene površine, prostori za hlajenje ...
V Sloveniji menimo, da zaradi podnebnih sprememb nimamo težav v mestih in se nas ti izzivi in globalni procesi ne tičejo. Posledično zamujamo z ukrepi, kot so namakalni sistemi, sajenje dreves v urbanih okoljih ..., so opozorili na okrogli mizi o trajnostnem urbanem razvoju v kranjski Kovačnici.
Kranj – V Podjetniškem inkubatorju Kovačnica v Kranju je v petek, 4. septembra, potekala okrogla miza o trajnostnem urbanem razvoju, ki ga je pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji. Evropska unija se namreč sooča z vse večjo urbanizacijo, saj približno 75 odstotkov prebivalstva EU živi v mestih. Ta se zato med drugim soočajo z nezadostnim številom dostopnih stanovanj, visokimi stroški energije in socialno izključenostjo, znašla pa so se tudi v središču podnebne krize. »Letošnji vročinski val je samo po Evropi povzročil več 10.000 presežnih smrti, kar pomeni, da je to res tihi ubijalec iz naslova podnebnih sprememb. Pri prilagajanju tem spremembam na lokalni ravni zelo zamujamo. Kje so zelene površine v mestih, kje so prostori, kjer se lahko ljudje hladijo? Govorimo tudi o izolacijah, saj si vsi ne morejo privoščiti hlajenja,« je opozorila Gaja Brecelj, direktorica Umanotere.
Znanstveni sodelavec na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in član mreže Team Europe Direct dr. Žiga Malek je dejal, da v tujini okoljske in podnebne ukrepe načrtujejo za mesta z več kot 500.000 prebivalci. »Zato v Sloveniji menimo, da mi nimamo težav v mestih in se nas ti izzivi in globalni procesi ne tičejo. Posledično zamujamo z ukrepi, kot so namakalni sistemi, sajenje dreves v urbanih okoljih ...« je poudaril.
Po mnenju razpravljavcev je Mestna občina Kranj lahko zgled pri prizadevanjih za urbani trajnostni razvoj. Župan Matjaž Rakovec je spomnil, da se je Kranj leta 2021 pridružil misiji EU 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do 2030. Med konkretnimi ukrepi in projekti je poudaril energetsko prenovo stavb in promet. Cilj je en avto na družino, a ob tem je nujen ustrezen mestni in lokalni promet, kjer pa je izzivov še zelo veliko, je dejal. »Morali se bomo odločiti, da ne bomo več zidali na zelenih gozdnatih in kmetijskih območjih, morali bomo graditi v višino. Imamo pa tudi dovolj obstoječih neposeljenih stanovanjskih površin, zato novogradnje niso nujne,« je dodal.
Evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D) je povedal, da Evropska komisija pripravlja predlog, kjer bo od 2000 milijard evrov v naslednjem sedemletnem proračunu velik del sredstev namenjen tudi zelenemu prehodu, ki bo socialno pravičen.
