Kepico sladoleda, prosim

Ljubljana – Podatki kažejo, da je sladoled več kot samo priljubljena poletna sladica. Povezan je namreč z razvojem tehnologije, spremembami potrošniških navad in obsežno mednarodno trgovino. Čeprav je danes dostopen vsakomur, je bil pred stoletji razkošje, rezervirano za bogate in vplivne. Pred izumom hladilne tehnike je bila priprava odvisna od naravnega ledu, ki so ga nabrali pozimi, shranili v ledenice in kombinirali s soljo za znižanje ledišča. Šele razvoj mehanskega hlajenja v 20. stoletju je omogočil množično proizvodnjo in globalno priljubljenost. Sladoled je tudi izdelek znanosti in inženirstva. Gre za rezultat večfaznega sistema z zračnimi mehurčki, maščobnimi kapljicami, ledenimi kristali in vodno fazo. Njegova tekstura je odvisna od velikosti ledenih kristalov, kar je povezano s t. i. Kelvinovim učinkom: manjši kristali zamrznejo pri nekoliko nižjih temperaturah kot večji zaradi višje površinske energije. Zato sta za gladko, kremasto strukturo ključna neprekinjeno mešanje in hitro zamrzovanje, pojasnjujejo na straneh Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko Fakultete za strojništvo UL.

Po podatkih statističnega urada je sladoledna dejavnost pri nas v porastu. Predlani se je s proizvodnjo sladoleda ukvarjalo 62 podjetij, največ v zadnjem desetletju. Cene sladoleda so bile junija letos v povprečju 0,4 odstotka nižje kot leto prej – liter v trgovinah je v povprečju stal štiri evre, porcija s smetano v gostinskih lokalih pa sedem evrov. Medtem ko so se ključne sestavine za domači sladoled večinoma podražile (mleko, jogurt, jajca, zamrznjeno sadje), se je sladkor pocenil za več kot desetino.

Slovenija s sladoledom ustvarja izrazit trgovinski presežek. Lani je uvozila dobrih sedem tisoč ton sladoleda v vrednosti trideset milijonov evrov, največ iz Nemčije, Romunije in Hrvaške. Izvoz pa je bil še bistveno večji: v tujino smo poslali več kot 32 tisoč ton sladoleda, skupno vrednega 145 milijonov evrov. Največ smo ga izvozili v Združeno kraljestvo, sledita Nemčija in ZDA. Sladoled je tako eden najuspešnejših slovenskih izvoznih živilskih izdelkov.

Tudi v evropskem merilu je sladoled stabilen in rastoč segment prehranske industrije. Po podatkih Eurostata so članice EU predlani proizvedle 3,3 milijarde litrov sladoleda, kar je dva odstotka več kot leto prej. Največja proizvajalka je bila Nemčija s 607 milijoni litrov, sledili sta Francija (501 milijon) in Italija (492 milijonov).