Slovenska tekačica Amalija Belaj je na zimski olimpijadi v Cortini d'Ampezzo 1956 tekla s počeno smučko, a ni odstopila. / Foto: Osebni Arhiv Avtorja

Slovenska tekačica Amalija Belaj je na zimski olimpijadi v Cortini d'Ampezzo 1956 tekla s počeno smučko, a ni odstopila. / Foto: osebni arhiv avtorja

Karnevali in igre

Naneslo je, da smo v prvi polovici februarja 2026 priča dveh velikih dogajanj: na eni strani se vrstijo pustni karnevali po vsem svetu, na drugi se godi največji planetarni športni dogodek tega leta – zimske olimpijske igre v Italiji …

Cortina in Torino

Letošnje igre so za Italijo že tretje. Spomnimo se najprej prejšnjih dveh: v Cortini 1956 in Torinu 2006. »Cortina d'Ampezzo, 26. 1. do 5. 2. 1956: 32 držav, 821 športnikov, 24 tekmovanj. Cortina d'Ampezzo je bila kandidat za igre že leta 1944, ko so zaradi 2. svetovne vojne odpadle. Igre v Dolomitih je odprl italijanski predsednik Giovanni Gronchi. Prvič je na OI nastopila Sovjetska zveza, ki je bxila s 16 medaljami takoj najboljša. Pavel Kolčin je kot prvi Skandinavcem odvzel medaljo v smučarskem teku. Za zlate hokejiste je nastopil tudi slavni Vsevolod Bobrov. Prvi junak iger je bil Avstrijec Toni Sailer, ki je zmagal v smuku, veleslalomu in slalomu. V veleslalomu je prehitel vse tekmece za 6,2 sekunde, kar je največ v zgodovini OI. Švicarka Madeleine Berthod je v smuku tekmice prehitela kar za 4,7 sekunde. Igre je prvič prenašala televizija, umetnostno drsanje pa je bilo zadnjič na sporedu na odprtem. 15 slovenskih športnikov je nastopilo v smučarskih skokih, alpskem smučanju in smučarskih tekih. Z 22. mestom sta najboljši uvrstitvi dosegla alpski smučar Franc Venkelj in skakalec Jože Zidar.« In še Torino. »Torino, 10. do 26. 2. 2006: 85 držav, 2.508 športnikov, 84 tekmovanj. Na olimpijskih igrah v Torinu so Avstrijci prevladovali v alpskem smučanju, osvojili so kar 14 od 30 podeljenih medalj, prav tako je Južna Koreja osvojila 10 od 24 medalj v hitrostnem drsanju na kratke proge, predvsem sta blestela Sun-Ju Jin, ki je osvojila tri zlate medalje, in Hjun-Soo An, ki je osvojil tri zlate in bron. Nosilec treh odličij je bil tudi nemški biatlonec Michael Greis. Hitrostna drsalka Cindy Klassen je skupno osvojila 5 medalj v 6 tekmovalnih disciplinah in Claudia Peschstein zlato in srebro ter postala prva športnica, ki je v karieri skupno osvojila 9 olimpijskih medalj v hitrostnem drsanju na zimskih olimpijskih igrah. V smučarskih tekih je trener Norveške Bjornar Hakensmoen pokazal pravo športnost, saj je, ko si je Kanadčanka Sara Renner zlomila palico, posodil svojo, ki je bila sicer 12 cm predolga, in tako omogočil kanadski ekipi, da je osvojila srebro v ekipnem sprintu, in preprečil kolajno Norveški, ki se je uvrstila na 4. mesto. Slovenski tekmovalci niso uspeli poseči po kolajnah, najbližja je bila Petra Majdič, ki je na 15 km v dvojnem zasledovanju po prvih 7,5 km bila vodilna, vendar je v drugi polovici v prosti tehniki izgubila vodstvo in končala na 11. mestu, prav tako jo je do kolajne na 10 km klasično ločilo slabih 10 sekund. Predvsem so razočarali smučarski skakalci, ki so se komajda uvrstili med trideseterico, tudi Tini Maze na veleslalomu ni uspela uvrstitev med deseterico. Predstavili sta se dve novi disciplini, in sicer ekipno zasledovanje v hitrostnem drsanju in deskarski kros v deskanju na snegu. Prvič v zgodovini zimskih olimpijskih iger je medaljo osvojila Latvija, Kanadčan Duff Gibson je z 39 leti postal najstarejši nosilec zlate olimpijske medalje in Američan Shani Davis prvi temnopolti tekmovalec, ki je osvojil zlato na posamični tekmi.«

Sarajevo 1984

Spomniti se velja tudi iger v Sarajevu. »Sarajevo, 8. do 19. 2. 1984: 49 držav, 1.272 športnikov, 39 tekmovanj. Sarajevo je gostilo igre leta 1984. Otvoritveni govor je imel predsednik Mika Špiljak. V imenu športnikov je s tresočim glasom prisegel Bojan Križaj. Tujci so bili presenečeni nad gostoljubnostjo prebivalcev in organizatorjev. Za nepozabno predstavo v umetnostnem drsanju sta poskrbela Britanca Jane Torvill in Christopher Dean, ki sta za popolno izvedbo Ravelovega Bolera prejela same najvišje ocene (6,0) za umetniški vtis. Marja-Liisa Hamalainen je dobila vse tri tekme v smučarskem teku. Finka je postala snežna kraljica iger. V hitrostnem drsanju sta se z dvema zlatima odličjema okitila Gaetan Boucher in Karin Enke. Prvo medaljo za Jugoslavijo v zgodovini zimskih olimpijskih iger je prismučal Jure Franko. 21-letnik je bil po prvi vožnji četrti, v drugem nastopu pa si je z najboljšim časom zagotovil srebro. Za 23 stotink ga je ugnal Švicar Max Julen. Peto mesto je zasedel Boris Strel. Križaj je bil deveti v veleslalomu in sedmi v slalomu, kjer sta zmagala brata Phil in Steve Mahre. To so bile prve igre pod vodstvom legendarnega predsednika MOK Juana Antonia Samarancha.« (Vir: olimpijska stran na MMC RTV SLO)

Igre in mir

Za prvotne igre v antični Grčiji je bilo značilno premirje, v času iger so se prekinile vse vojne. Za današnje to ne velja več. Svetovni voditelji se niti ne morejo niti ne poskušajo dogovoriti, da bi med olimpijskimi igrami zavladal mir za vse ljudi na svetu. Žalostno dejstvo.