Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju Planica 2023 se je udeležilo 1707 športnikov in spremljevalnega osebja ekip iz 68 držav, spremljalo ga je več kot 1820 medijskih predstavnikov. / Foto: arhiv Gorenjskega glasa, Gorazd Kavčič
Kandidaturo podprli z aplavzom
Občinski svet Občine Kranjska Gora soglaša s kandidaturo Smučarske zveze Slovenije za organizacijo FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju Planica 2031 ali 2033.
Kranjska Gora – Kandidaturo za organizacijo FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju Planica 2031 ali 2033 sta na nedavni seji kranjskogorskim občinskim svetnikom predstavila generalni sekretar Organizacijskega komiteja Planica Tomaž Šušteršič in direktor Smučarske zveze Slovenije Uroš Zupan. Svetniki so pobudo pospremili z aplavzom, a ob pogoju, da je lokalna skupnost enakovredno vključena v projekt in da se ji zagotovi vsa potrebna infrastruktura s sistemskimi sredstvi.
FIS svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju je bilo v Planici že leta 2023. Po podatkih organizatorjev se ga je v 12 tekmovalnih dneh udeležilo 1707 športnikov in spremljevalnega osebja ekip iz 68 držav, spremljalo pa ga je tudi več kot 1820 medijskih predstavnikov. Na svetovnem spletu in družbenih omrežjih je svetovno prvenstvo beležilo več kot 214 milijonov omemb. V neposrednem prenosu v 26 državah ter v informativnih oddajah v dodatnih tridesetih državah so tekmovanja in slike Kranjske Gore s Planico dosegli več kot 400 milijonov televizijskih gledalcev. Izvedenih je bilo več kot 2085 ur neposrednih televizijskih prenosov. Pri organizaciji in izvedbi dogodka je sodelovalo več kot 1700 oseb, od tega skoraj 700 prostovoljcev iz 16 držav. V času prvenstva je bilo v povezavi z dogodkom realiziranih več kot 52 tisoč nočitev. Organizatorji poudarjajo, da je bil dogodek organiziran tudi po trajnostnih načelih, z množico opravljenih aktivnosti na okoljskem, družbenem in ekonomskem področju.
Žal pa je večji del pripravljalnega obdobja na prvenstvo potekal v času covidne pandemije, zato organizator v pičlih enajstih mesecih, kot je poudaril Šušteršič, ni mogel izvesti ustrezne promocije prvenstva zlasti pri tujih organizatorjih potovanj in od desetih zastavljenih strateških ciljev ni bil dosežen zgolj cilj pričakovanega števila gostov v destinaciji in obiskovalcev na prizorišču. Kritika je vendarle bila, da so celo v Beljaku in Trbižu bolje sprejeli ta dogodek, ker so vedeli, kakšni so lahko ekonomski učinki. Cene nastanitev pri njih niso »poletele v nebo«.
Kljub temu, kot pojasnjujejo organizatorji prvenstva 2023, so ocenjeni dolgoročni multiplikativni učinki svetovnega prvenstva na naše turistično gospodarstvo znesli več kot 58 milijonov evrov.
Smučarska zveza Slovenije želi zdaj vnovič kandidirati za organizacijo svetovnega prvenstva 2031 ali 2033 s ciljem, da organizirajo še kakovostnejšo in inovativnejšo mednarodno športno prireditev z željo in zavezo, da dobijo podporo za sodelovanje vseh ključnih deležnikov, torej tudi lokalne skupnosti. Že pred sejo kranjskogorskega občinskega sveta, kot je pojasnil Šušteršič, so opravili sestanek s pomembnejšimi deležniki turističnega gospodarstva na destinaciji s ciljem povezovanja. »Verjamem, da smo to pot začeli danes, ko smo vam predstavili to prireditev kot skupen projekt,« pa je poudaril Zupan.
Realno število obiskovalcev na naslednjem prvenstvu, če bodo s kandidaturo uspešni, sta gosta seje kranjskogorskega občinskega sveta ocenila na od 100 do 150 tisoč, v vseh dneh prvenstva to pomeni do 10 tisoč na dan, za kar menita, da ne bi bila prevelika obremenitev za Zgornjesavsko dolino. Ena od zahtev mednarodne zveze je, da v kraju izvedejo tudi spremljevalni oziroma zabavni glasbeni program za udeležence prvenstva in vse potrebne komunikacijske, oglaševalske aktivnosti na širšem področju Julijskih Alp, da pomagajo tudi pri pridobivanju dovoljenj, soglasij, priglasitev, ki so potrebni predvsem pred izdajo dovoljenj države in drugih organov za pravočasno izvedbo prvenstva.
V lokalni skupnosti je na tehtnici, kaj s svetovnim prvenstvom konkretno pridobi in čemu se bo morala odreči. V pravočasnem dogovoru, kako bo npr. tudi s parkirišči, da ne bo več prihajalo do očitkov, katera se na novo odpirajo in jih nazaj zasuvajo z zemljo ... Tako veliko tekmovanje lahko prinese priložnost predvsem za sistemsko financiranje infrastrukturnih projektov, ki bi pritekalo v tako majhno skupnost, je poudarilo nekaj svetnikov in dodalo, da morajo biti njeni prebivalci v pripravo tako velikega dogodka bolj vključeni. »Že takoj smo sprejeli sklep, da se ustanovi delovna skupina, ki se bo temu posvečala in bo sestavljena iz predstavnikov Smučarske zveze Slovenije, lokalne skupnosti in države,« je poudarila kranjskogorska županja Henrika Zupan, obenem pa dodala tudi z nabor infrastrukturnih pričakovanj do države. Da se formalno sklenejo neke zaveze, se je strinjal Šušteršič. Če bo kandidatura uspešna, je časa na pripravo dovolj, cilje pa je treba določiti pravočasno, pričakujejo kranjskogorski svetniki.
Gradivo obsega podrobno predstavitev trenutne situacije in postopke kandidature, zaveze in kotizacije, čarovnico za kandidaturo, zagotovila organizatorja in želeno podporo Občine Kranjska Gora. Organizatorji zdaj čakajo na odločitev vlade, ali jih bo podprla.
