delavci, delo, proizvodnja, zaposleni, industrija / Foto: Gorazd Kavčič

Delavec, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, je upravičen do regresa v višini 638,86 evra. Fotografija je simbolična. / Foto: arhiv Gorenjskega glasa

Kako je urejeno izplačilo zimskega regresa

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo podrobnejša pojasnila glede izplačila zimskega regresa in odgovore na pogosta vprašanja.

Ljubljana – Novembra sprejeti zakon o pravici do zimskega regresa delodajalcem do 18. decembra nalaga izplačila v višini 638,86 evra. Do regresa so upravičeni vsi delavci v zasebnem in javnem sektorju, ki imajo ali so imeli v tem letu pogodbo o zaposlitvi. Tistim, ki so zaposleni celotno koledarsko leto, pripada nakazilo navedenega zneska v višini polovice minimalne plače, ki je neobdavčen in oproščen plačila prispevkov. Če je regres višji, se plačajo prispevki. Za krajše obdobje zaposlitve velja načelo sorazmernosti, kar pomeni, da je do ustreznega dela regresa upravičen tudi delavec, ki mu je med letom prenehalo delovno razmerje (ne glede na razlog prenehanja), in tisti, ki je med letom sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Delovnopravna pravica

Prav tako regres pripada zaposlenim za krajši delovni čas in tistim, ki delo opravljajo preko javnih del. Ni pa uzakonjen za samostojne podjetnike, kmete, samozaposlene v kulturi, družinske oskrbovalce. Gre za delovnopravno pravico, ki je vezana na status delavca in kot taka ni predvidena za osebe, ki delo opravljajo na drugih pravnih podlagah, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Regres pripada delavcu tudi v primeru, ko delodajalec izplača t. i. trinajsto plačo oziroma plačilo poslovne uspešnosti. To izhaja iz kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti, podjetniških kolektivnih pogodb in pogodb o zaposlitvi, po naravi je del plače in je odvisno od poslovnega uspeha gospodarskega subjekta, so pojasnili na ministrstvu. In kako je v tem primeru pri davčni obravnavi? Plačilo za poslovno uspešnost in zimski regres imata za davčne namene skupni limit (100-odstotna povprečna mesečna plača), do katerega se ne vštevata v davčno osnovo, pri čemer vrstni red izplačila v davčnem letu ni pomemben. Če je limit presežen, se razlika všteje v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja.

Kot še navajajo na ministrstvu, zlasti zaposlene v zavodih zanima, ali jim pripada regres, če delodajalec nima sredstev. V tem primeru lahko, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, postavi kasnejši rok izplačila zimskega regresa, in sicer najkasneje do konca marca. Druga možnost pa je, da do takrat zamakne tri četrtine izplačila regresa.

Nadzor izplačila

Inšpektorat za delo je napovedal nadzor nad izplačevanjem zimskega regresa. Inšpektorji bodo preverjali, ali so ga delodajalci zaposlenim izplačali pravočasno in v ustrezni višini, so pojasnili. Če delodajalec božičnice ne izplača skladno z zakonom, so predvidene globe od 3000 do 20.000 evrov za pravne osebe, samostojne podjetnike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost. Za delodajalce z desetimi ali manj zaposlenimi je globa nižja, in sicer od 1500 do 8000 evrov. Sankcije so predvidene tudi za odgovorne osebe delodajalcev, od 450 do 2000 evrov.