Kaj pa naše zdravje

Zgovorni Hans Kluge

Eden od tistih, ki lahko o evropski zdravstveni kondiciji povejo nekaj verodostojnega, je gotovo Hans Kluge, regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo. Svojo kariero je začel kot družinski zdravnik v Belgiji, Izhaja torej iz prakse, zdravstveni birokrat je postal šele pozneje. Kako odgovarja na vprašanje, ali nas koronavirus še vedno ogroža?

»Covid-19 je še vedno prisoten. Ali bo postal nekaj podobnega kot navadna gripa, bomo še videli. Glede tega, koliko je še prisoten, pa je zelo težko podati ocene. Zakaj? Ker v številnih državah nadzor upada. Seveda razmere niso več enake, kot so bile. Vedno pa poudarim, da smo lahko ponosni – posamezniki in države –, da smo virus na koncu premagali. Bil je popolnoma nov virus in to, se mi zdi, ko gledam nazaj, smo od začetka morda premalo poudarili. Nismo na primer vedeli, da lahko virus prenašajo tudi ljudje brez simptomov. Ko smo za to dobili dokaze, je postalo jasno, da je nošnja mask nekaj, česar ne smemo prezreti. Ni šlo torej za to, da bi države oziroma Svetovna zdravstvena organizacija samovoljno 'spreminjale smernice', ampak smo se učili sproti, ker je bilo vse novo. Virus pa nas je presenetil še v nečem. Običajno je, da virusi z mutacijami postanejo nekoliko šibkejši. Tukaj pa je postal virus z mutacijo v tako imenovano različico delta veliko bolj nalezljiv. Tudi temu smo se hitro prilagodili, a smo se morali ves čas učiti sproti.« Kako pa je sicer z evropsko zdravstveno kondicijo? »Covid-19 je zagotovo pustil posledice, še posebej na področju duševnega zdravja. Največ sta k temu prispevala dolgotrajno zaprtje družbe in tesnoba, ki jo je izzval negotov položaj z virusom. Kot drugo pa opažamo, da ima vsak deseti mladostnik tako imenovano ekološko tesnobo. Podnebne spremembe močno vplivajo na mlade in posledice vidimo povsod. Največji vpliv pa imajo tako imenovani komercialni dejavniki zdravja. Kot piše v poročilu, ki smo ga pripravili skupaj z Belgijo, tedaj predsedujočo svetu Evropske unije, v naši regiji vsak dan zaradi usklajenih prizadevanj štirih industrij – tobaka, alkohola, fosilnih goriv in nezdrave prehrane – umre 7500 ljudi. Medtem ko si eni prizadevamo za izboljšanje zdravja, obstajajo cele industrije, ki v Evropskem parlamentu in nacionalnih parlamentih namenoma lobirajo za nezdrav življenjski slog ljudi. Eden od štirih mladostnikov, torej 25 odstotkov mladih, danes uporablja elektronske cigarete. Pri alkoholu smo prav v Evropi največji konzumenti na svetu. Kar zadeva telesno dejavnost, pa se spoprijemamo z debelostjo in čezmerno telesno težo – tudi v Sloveniji, kjer ima – kot sem obveščen – eden od štirih mladostnikov težave z debelostjo. Vrniti se moramo torej k osnovam: ne smemo se osredotočati le na zdravljenje bolezni, temveč na zdrav življenjski slog in preventivo, ki je lahko zelo poceni. Začeti pa je treba v šolah, kjer otrokom privzgojimo navade, kot so 30 minut gibanja na dan, in zavedanje, da sta kajenje in alkohol škodljiva. Imamo zelo jasne dokaze, da ima lahko že zelo majhna količina alkohola negativne posledice na naše zdravje. Včasih je veljalo pravilo, da sta dva kozarca na dan varna, toda danes vemo, da lahko že bistveno manjša količina alkohola poveča tveganje za raka dojk pri ženskah in za bolezni srca in ožilja pri moških. Potrebujemo vzornike, ki bodo dajali dober zgled.«

Duševno zdravje mladih

Kako pa doktor Kluge komentira vse večjo zasvojenost mladih z elektronskimi mediji in napravami? »Kar trenutno raziskujemo, je vpliv družbenih medijev in časa pred zasloni na duševno zdravje mladih. To je nekaj, česar ne moremo kar prezreti. Seveda lahko na primer prepovemo uporabo mobilnih telefonov med poukom. Kaj pa zunaj šole? Zunaj šole je zelo težko nadzorovati, koliko časa otrok preživi pred zaslonom in na družbenih omrežjih, ki imajo – tega ne smemo podcenjevati – lahko tudi pozitivne učinke. Ni vse negativno. Tudi pri svojih hčerkah vidim, čemu vse so lahko že zelo mladi izpostavljeni. Od grozljivih posnetkov, nasilja do nenehnih kriz v svetu. Prebaviti vse to je za mlade res veliko breme.« (Vir: intervju Maje Ratej s Hansom Klugejem na MMC RTV SLO)

Sklepna misel

In še zadnja misel: »Če pogledamo v zgodovino, se je človeštvo že večkrat ukvarjalo z domnevnimi eksistenčnimi krizami. Teh ne bo konec, vendar se moramo prilagoditi. Če pa sem zaradi česa zaskrbljen, je to duševno zdravje. To me res skrbi. Zato moramo več narediti na tem področju.« (Hans Kluge)