Judje in Palestinci

Kdo je bil prej

Judje se imajo za »izvoljeno ljudstvo« in se pri tem sklicujejo na Biblijo. Druga ljudstva so jim to religiozno trditev zmeraj oporekala in jih preganjala. Vrhunec obračuna z Judi je bil holokavst, v katerem so nacisti pokončali okrog šest milijonov srednjeevropskih Judov. Danes pa je judovska država Izrael ena najbolj agresivnih nacij na planetu. Trenutno je njihova agresija usmerjena proti Iranu, že ves čas obstoja judovske države pa so njene žrtve Palestinci. Eno od osrednjih vprašanj tega konflikta je tisto, ki sprašuje, kdo je prišel prej, Judje ali Palestinci. »Eno od osrednjih vprašanj konflikta med Izraelci in Palestinci je vprašanje, kdo je prvi naselil deželo med Sredozemljem in reko Jordan. Palestinci trdijo, da so oni staroselci, Izraelci oziroma Judje pa kolonisti, ki so prišli na Bližnji vzhod iz evropskih držav. Judje pa se na drugi strani sklicujejo na to, da so pred razselitvijo na vse konce sveta na tem prostoru živeli že tisočletja pred Arabci. Lahko sodobna znanost razvozla uganko, kdo je bolj staroselski v Sveti deželi oziroma katera sodobna etnična skupina ima več povezav s starodavnimi prebivalci tega območja?«

Kaj pravi genetika

Dne 9. oktobra 2023, dva dni po napadu Hamasa na Izrael, je najbolj znani izraelski časnik Haaretz objavil članek o tem, da je znanstvenikom – arheologom in genetikom – uspelo pridobiti t. i. starodavni DNK iz okostja dveh starih Izraelcev, ki sta živela v času železne dobe in sta bila pokopana v bližini Jeruzalema. »V grobnici je bilo vseh skupaj deset posameznikov, po trije odrasli moški in ženske ter štirje otroci. Verjetno gre za družinsko grobnico. Znanstveniki so grobnico datirali v obdobje med letoma 750 in 650 pred našim štetjem. Gre za obdobje t. i. prvega judovskega templja, pred babilonsko osvojitvijo Jeruzalema leta 586 pred našim štetjem. To odkritje bo po Haaretzu odprla vrata odgovoru na vprašanje, kakšne so povezave starih Izraelcev, ki so živeli na območju med reko Jordan in Sredozemljem v prvem tisočletju pred našim štetjem, s sodobnim judovskim prebivalstvom. /…/ Ugotovili so, da je moški pripadal haploskupini J2, ki je verjetno nastala nekje na Kavkazu ali v vzhodni Anatoliji. Mitohondrijski DNK pa je pokazal, da je imel eden od preučevanih starih Izraelcev daljne prednike po materini strani z območja Anatolije, drugi pa verjetno z območja Arabskega polotoka. DNK obeh starodavnih Izraelcev po mnenju znanstvenikov namiguje na genske prednike tako z območja Anatolije kot Arabskega polotoka.« V zadnjih 25 letih so bile opravljene genetske raziskave, ki potrjujejo, da imajo današnji Judje in Palestinci skupne prednike. Religiozne delitve med njimi so nastopile pozneje. »Že leta 2000, ko je bila genetika še v povojih, so znanstveniki odkrili, da ima 70 odstotkov današnjih judovskih moških in polovica današnjih arabskih moških skupne prednike po moški strani in da so ti predniki živeli na območju Levanta pred več tisočletji. Znanstveniki so takrat domnevali, da so muslimanski Arabci deloma potomci nekdanjih kristjanov in Judov, ki so pred širjenjem islama živeli v južnem Levantu, območju, ki obsega današnji Izrael in Sinajski polotok. Veliko današnjih Arabcev v Levantu torej ni potomcev Arabcev, ki so v 7. stoletju prinesli islam na to območje. Prebivalstvo, ki je živelo na tem območju že pred 7. stoletjem, je torej v celoti prevzelo jezik zavojevalcev, deloma pa tudi njihovo vero. Torej ni mogoče trditi, da so vsi Palestinci potomci arabskih prišlekov iz 7. stoletja, ampak imajo tudi globlje korenine v deželi med reko Jordan in Sredozemljem.« (Vir: Aleš Žužek, Kdo je prišel prej? Judje ali Palestinci?, članek na siol.net)

Razlike močnejše od skupnega

Judje in Palestinci so torej že od nekdaj krvni sorodniki. Staro spoznanje je, da »kri ni voda«. Vendar je tudi v tem primeru očitno, da so pozneje nastale ločitve po veri in kulturi močnejše od krvnega sorodstva. Da je res tako, se ne izkazuje le v aktualnem razmerju med Judi in Palestinci, to smo videli tudi pred tremi desetletji, ko je razpadala Jugoslavija. Zlasti v Bosni in Hercegovini. Prvotno so bili tu južni Slovani, vsi so govorili srbohrvaški jezik. Pozneje so eni prevzeli katoliško, drugi pa pravoslavno vero. Po prihodu Turkov pa je del slednjih prevzel muslimansko vero in kulturo. Že večkrat, še zlasti pa v državljanski vojni po razpadu Jugoslavije, se je pokazalo, da so verske in kulturne razlike močnejše od krvnega sorodstva in skupnega jezika. V razmerju med Judi in Palestinci so te razlike še večje in vprašanje je, ali bodo sploh kdaj presežene v miroljubnem sobivanju.