Na okrogli mizi so govorili o ključnih izzivih pri uveljavljanju zakona o dolgotrajni oskrbi. / Foto: Žiga Intihar
Na okrogli mizi so govorili o ključnih izzivih pri uveljavljanju zakona o dolgotrajni oskrbi. / Foto: Žiga Intihar
Izziv za vse generacije
Kako se dolgotrajna oskrba udejanja v resničnem življenju in kje sistem še vedno odpove? O tem so govorili na nedavni okrogli mizi Dolgotrajna oskrba v praksi – resnični obrazi in odprta vprašanja.
Ljubljana – Dogodek, ki ga je v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje organiziral Zavod MojaLeta.si, je osvetlil konkretne izkušnje uporabnikov in izvajalcev dolgotrajne oskrbe in poudaril praktične težave pri uresničevanju pravic iz nove zakonodaje. Namestnica varuha človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc je opozorila na razlike v dostopnosti med občinami, pomanjkanje kadrov, slabe delovne pogoje, neustrezne normative ter nujnost sistemskega pristopa in stabilnega financiranja.
Janja Rupar iz Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije je predstavila, kako lahko na 16 vstopnih točkah po državi posamezniki dobijo informacije in pomoč pri uveljavljanju pravic. Kljub prizadevanjem pa delo pogosto otežuje nedelujoč informacijski sistem. »Zavedamo se, da bo zaradi ročne izdaje odločb prihajalo do zamud in povečanega tveganja za napake, saj bo treba vse podatke ročno pridobiti in vnašati v odločbo.«
Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je pojasnil, kako bo potekal prehod na novi sistem v domovih za starejše. Vsi sedanji stanovalci bodo morali dati soglasje, šele nato jim bo center za socialno delo izdal odločbo, na podlagi katere se bodo odločali o prehodu v sistem dolgotrajne oskrbe. V prihodnjih dneh bodo v vseh domovih po Sloveniji lahko svojim oskrbovancem pojasnili, koliko bodo morali za storitve plačevati po novem. Zakonsko pa je določen maksimalni znesek za standardno dvoposteljno sobo s souporabo kopalnice, ki je 781 evrov.
Na očitek o velikih razlikah v dostopnosti oskrbe med regijami je dr. Mojca Frelih z ministrstva za solidarno prihodnost odgovorila, da ministrstvo zagotavlja javno mrežo izvajalcev, da bi bila storitev univerzalno dostopna, ne glede na območje. »Pri pomoči na domu pa so razlike velike – zakonsko je določenih obveznih petdeset odstotkov, vse drugo pa je odvisno od volje posameznih občin,« je poudarila. Občine se pogosto izgovarjajo na pomanjkanje kadra in glede tega je Denis Sahernik kot rešitev predlagal 20-odstotni dvig plač za vse zaposlene v panogi dolgotrajne oskrbe in dvig kadrovskih normativov za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije.
Na težave preobremenjenih domačih oskrbovalcev in izčrpanosti zaposlenih je opozorila tudi dr. Alenka Oven z Inštituta za dolgotrajno oskrbo. Poudarila je, da dolgotrajna oskrba ni le izziv starejših, ampak vseh generacij, in da lahko slabo delujoč sistem močno zamaje tudi trg dela. Nada Kunstek iz Slovenskega društva Hospic pa je skozi konkretne zgodbe njihovih uporabnikov predstavila, kako so posamezniki pogosto ostali brez podpore.
Vodja Klicnega centra 114 Matjaž Florjanc Lukan pa je povedal, da je klicni center odgovoril že na več kot pet tisoč klicev v zvezi z vprašanji o dolgotrajni oskrbi in da nekateri klici trajajo tudi po 45 minut, saj klicatelji pogosto ne iščejo le informacij, ampak tudi pogovor in občutek, da niso sami.