Direktor Inštituta za nutricionistiko Igor Pravst / Foto: arhiv Inštituta za nutricionistiko
Direktor Inštituta za nutricionistiko Igor Pravst / Foto: arhiv Inštituta za nutricionistiko
Izbrali inovativna živila
Nagrade za inovativna živila je letos prejelo devet podjetij, od tega dve s sedežem na Gorenjskem.
Ljubljana – Inštitut za nutricionistiko je v torek razglasil najbolj inovativna živila leta 2026, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Letošnja podelitev nagrad je bila že dvanajsta po vrsti, vseskozi pa je namen projekta spodbujanje inovativnosti domačih proizvajalcev in potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil. Nagrade za inovativnost je prejelo devet podjetij, od tega dve iz Gorenjske. Mercator IP, invalidsko podjetje s sedežem v Naklem, je bilo nagrajeno za solati iz linije Mercator Minute Zelena vitalka in Fit mediteranka, v podjetju Barty iz Pirnič pri Medvodah pa so se razveselili posebne nagrade za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi, in sicer za Anjine domače krape.
Nagrade za inovativnost so prejeli še Žito za proteinski kruh, Pekarna Spar za Pecivo Viktor, Amafood za Musli brez glutena, z jagodami in bananami, Ljubljanske mlekarne za linijo Mu Skyr, Mlekarna Planika za Kefir z vlakninami, Spar za Lukov super zajtrk in Brinino azijsko skledo ter kmetija Pr' Poloni in Juriju za Bio fermentiran česen. »Nagrajene izdelke odlikujejo kakovostne surovine, pogosto lokalnega izvora, izboljšana hranilna sestava ter praktičen način uporabe, pri čemer ohranjajo okusnost in prepoznavne elemente tradicije,« je poudarila vodja projekta Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko.
Na razpis je prispelo 82 predlogov, nekaj več kot 60 odstotkov izdelkov pa je doseglo oceno za ugodno prehransko sestavo. Tako so šli v nadaljnjo obravnavo, kjer je strokovna skupina upoštevala še druge vidike inovativnosti, vključno s senzorično oceno, poreklom surovin in tehnološkim postopkom. »V zadnjih letih smo zaznali usmeritev podjetij k razvoju živil v smeri zagotavljanja bolj trajnostne prehrane, pri čemer hkrati naslavljajo tako zmanjševanje vpliva na okolje kot tudi ugodno prehransko sestavo, v podporo zdravju potrošnikov. Kot zelo koristno vidimo skrb za zmerno vsebnost sladkorja in soli ter vključevanje zelenjave, stročnic, semen in polnovrednih žit. Med nagrajenimi so tudi kruhi z visoko vsebnostjo prehranske vlaknine, ki je, kot kažejo nacionalne raziskave, Slovenci še vedno zaužijemo premalo. Uživanje živil iz polnovrednih žit je ena najpreprostejših navad, s katerimi lahko izboljšamo kakovost prehrane brez večjih stroškov ali odpovedovanja,« je pojasnil direktor inštituta Igor Pravst.
Projekt sofinancira ministrstvo za zdravje. Vodja Sektorja za varovanje zdravja Marjeta Recek je poudarila, da s takšnimi izbori kupcem jasno sporočajo, da so na tržišču odlični izdelki – okusni in z dobro hranilno sestavo. »Ti so naš zaveznik v boju proti debelosti in civilizacijskim boleznim.« Projekt podpira tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.