Civilna iniciativa nasprotuje predlagani južni varianti, ne pa tudi železniški povezavi z letališčem kot taki. / Foto: Tina Dokl
Civilna iniciativa nasprotuje predlagani južni varianti, ne pa tudi železniški povezavi z letališčem kot taki. / Foto: Tina Dokl
Iniciativa proti južni varianti
Prebivalci Drulovke, Brega ob Savi in Hrastij so se povezali v civilno iniciativo, ki nasprotuje južnemu kraku na odseku načrtovane železniške povezave brniškega letališča proti Kranju.
Kranj – Po javni predstavitvi pobude za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za železniško povezavo Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana z Ljubljano se je v Kranju oblikovala civilna iniciativa STOP južnemu kraku – železnica Brnik–Ljubljana. Iz njihovih pripomb izhaja, da predlagani južni varianti (varianta 3 odseka 3), po kateri bi trasa železniške proge od brniškega letališča naprej potekala skozi Hrastje, čez kanjon Zarica ter med naseljema Drulovka in Breg ob Savi, ostro nasprotujejo, ker po njihovem pomeni neupravičen poseg v okolje, bistven negativen vpliv na zdravje ljudi in ne opravičuje stroškov investicije. Po navedbah iniciative sicer ne nasprotujejo železniški povezavi z letališčem kot taki, vendar opozarjajo, da predlagana varianta južnega kraka poteka v neposredni bližini strnjenega stanovanjskega območja ter posega tudi v kmetijska zemljišča. Želijo spodbuditi odprt in argumentiran dialog o umeščanju železniške povezave v prostor ter pričakujejo jasno opredelitev lokalnih in državnih odločevalcev do predlaganih rešitev.
»V prvih dveh dneh zbiranja podpisov smo zbrali več kot 400 podpisov krajanov, ki podpirajo strokovno utemeljene pripombe na predlagano varianto južnega kraka,« je povedala predstavnica iniciative Mojca Klemenčič Lipovec z Brega ob Savi, ki je pripombe strokovno utemeljila. Kot pojasnjuje, je namreč strokovnjakinja s področja varstva okolja s 17-letnimi izkušnjami izdelave okoljskih poročil, poročil o vplivih na okolje ter priprave strokovnih podlag za umeščanje v prostor. Dokument bodo skupaj s podpisi podpore posredovali ministrstvu za naravne vire in prostor do 20. januarja, ko se izteče javna obravnava.
Iz pripomb je razvidno, da je postopek priprave pobude po mnenju iniciative netransparenten, saj javnosti niso bile predstavljene vse preučevane variante niti kriteriji za njihovo izločitev. Predvidena južna varianta prav tako ne dosega cilja izboljšanja dostopnosti železnice, saj nova postaja med Drulovko in Bregom ob Savi ne bi bila večini prebivalcev bližje od obstoječe Železniške postaje Kranj, hkrati pa bi povzročila dodatne prometne obremenitve in posege v prostor. Povzročila bi tudi večji obseg uničenja kakovostnih kmetijskih zemljišč in s tem ogrozila delovanje lokalnih kmetij ter pridelavo hrane, trasa pa posega tudi v območja naravnih vrednot državnega pomena – reka Sava in soteska Zarica. Po njihovem mnenju je zato z vidika varstva narave primernejša alternativna severna trasa, ki povzroča manj posegov v naravno okolje.
Zaradi bližine stanovanjskih objektov bi nova železniška proga povzročila povečane ravni hrupa, ki bi lahko presegale dovoljene mejne vrednosti, poudarjajo. To bi po njihovem mnenju negativno vplivalo na zdravje ljudi in kakovost bivanja v okoliških naseljih. Na območju načrtovanega posega se nahaja arheološko najdišče in območje z visokim arheološkim potencialom. To bi terjalo dodatne arheološke raziskave in postopke varstva kulturne dediščine, kar bi povečalo zahtevnost in stroške projekta.
Južna trasa je poleg tega predvidena v ozkem prostoru med naseljema Drulovka in Breg ob Savi, tik ob stanovanjskih objektih, kar bi bistveno poslabšalo bivalne razmere ter poseglo v gozdni pas z rekreacijsko funkcijo. Zaradi majhne oddaljenosti od naselja Hrastje bi bile tam potrebne celo rušitve, dodajajo.