Hormuški krč na črpalkah

Hormuška ožina je že tretji teden zaprta (po poročanju medijev v sredo naj bi sicer Iran prehod zdaj odprl za »nesovražna plovila«), valovi razburkanih geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu pa že močno pljuskajo tudi na slovenski trg naftnih derivatov.

Tu smo v zadnjih dneh doživeli vse od pomanjkanja goriva na bencinskih servisih do kolone vozil pred tistimi, kjer so gorivo točili. Vlada sicer ni štedila z raznimi ukrepi, od omejitve dnevnega točenja goriva do pomoči vojske pri distribuciji. Prvič v zgodovini je sprostila naftne rezerve, pred dnevi pa uvedla tedensko usklajevanje cen naftnih derivatov namesto doslej veljavnega 14-dnevnega. Ukrepe so spremljala trenja med državo in največjim naftnim trgovcem Petrolom: vlada je zagrozila z inšpekcijskimi službami in kazenskimi ovadbami, kot delna lastnica je pozvala SDH k sklicu skupščine delničarjev Petrola.

Vsaj del teh ukrepov in zaostrovanj lahko razumemo tudi v luči precej razgretega predvolilnega ozračja, ki je do minule nedelje vladalo v Sloveniji. Ne glede na to pa takšen pretres predstavlja precejšen stresni test za slovenski trg naftnih derivatov, ki je majhen in po MOL-ovem prevzemu OMV-ja še bolj koncentriran, hkrati pa povsem odvisen od uvoza, saj Slovenija nima lastne rafinerije, zaradi česar je vsak prodan liter goriva neposredno vezan na kotacije na mednarodnem trgu.

Za razliko od večine drugih evropskih držav ima Slovenija regulirane cene naftnih derivatov, kar na eni strani ščiti potrošnike in gospodarstvo, na drugi pa omejuje prosti trg in ne nazadnje vpliva tudi na prihodke v državnem proračunu, ko država znižuje trošarine, kar se je zgodilo tudi tokrat.

Vprašanje, ki si ga je v minulih dneh postavil marsikdo med čakanjem pred bencinskimi servisi, je, zakaj pravzaprav ni goriva. Pri največjem naftnem trgovcu zavračajo obtožbe o namernem omejevanju dostave in pravijo, da razlog tiči v distribuciji, ki zaradi sunkovitega povečanja porabe ni sledila povpraševanju, tudi zaradi »bencinskega turizma«, ko so (bila) zaradi regulacije cen goriva pri nas bistveno cenejša kot pri sosedih. Petrol tako pozdravlja skrajšanje intervala regulacije na en teden, a dodaja, da bi rešitev predstavljal le cenovni model z dnevnim prilagajanjem.

Po energetski krizi, ki jo je izzvala vojna v Ukrajini, smo torej pred novim pretresom brez jasnega konca. Vse kaže, da se bomo morali v prihodnje soočiti s precej dražjimi energenti in novo grožnjo inflacije, ki se je komajda umirila. Kako bo v teh razmerah krmarila nova vlada (ko jo dobimo), pa bodo volivci v prihodnjih mesecih zagotovo pozorno spremljali.