Herti Maurer - Lausegger Tišlerjeva nagrada

»Ne vem, od kod jemlje raziskovalni ogenj in vnemo, da raziskuje, prebira, popravlja ponoči in podnevi, in če je že nekaj bilo stokrat prebrano, bo prebrala še enkrat. Ustvarja pa kar naprej, saj ima še številne načrte,« je v ponedeljek povedala znanstvena vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu mag. Martina Piko - Rustia v obrazložitvi podelitve letošnje Tischlerjeve nagrade Herti Maurer - Lausegger. Prejela jo je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja in avdiovizualne dokumentacije slovenskih narečij na Koroškem. Začetki njenega dela pri ohranjanju etnološke dediščine na Koroškem in še posebej slovenskih narečij na Koroškem segajo v leto 1982. V Gradcu je študirala slavistiko in etnologijo, poleg tega pa še glasbo. Opravila je tudi koncesijski izpit za gostinstvo. Najprej je raziskovala dela koroškega ljudskega literata (bukovnika) Andreja Šusterja - Drabosnjaka (1768–1825), do upokojitve leta 2015 pa je bila sodelavka ORF in profesorica ter tudi vodja Inštituta za slavistiko na Univerzi v Celovcu. Njena največja ljubezen je bila ohranitev slovenskih narečij na Koroškem. Raziskovanje in zapisovanje je začela leta 1984. Nadaljuje ju še danes, vendar na novejši način. Zapisovanju govora je dodala tudi film. Govorci narečij govorijo pred kamero sproščeno. Herti uspeva, da njihov jezik zveni naravno in ne priučeno, kar je velika prednost za znanstvene raziskave. Sedaj nastaja film o ziljski narodni noši, pred tem pa je izšla dvojezična dokumentacija o ziljskih obrednih in ljudskih pesmih. Pripravljala je tudi etnografske razstave. Prva je bila leta 1997 pod domačim Ožekarjevim kozolcem v rodnem Slovenjem Plajberku.Podelitev nagrade, izročila sta ji jo predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko in predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, so popestrili pevci iz njenega Slovenjega Plajberka pod vodstvom Christiana Lauseggerja in kot presenečenje pevci iz Blač, Brda in Straje vasi v Ziljski dolini.