Grimsa izključili iz politične skupine EPP

Evroposlanec Branko Grims je bil v sredo izključen iz politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP). Takšno odločitev je večina poslancev največje politične skupine v Evropskem parlamentu, ki ji pripada tudi SDS, podprla potem, ko je prejšnji teden izključitev uradno potrdilo že predsedstvo EPP. Med drugim so mu očitali pomanjkljivo delovno etiko ter kontinuirano delovanje proti desnosredinskim in evropskim vrednotam. Ocenili so tudi, da ne prispeva k delu politične skupine, ampak deluje proti njej. Eden od očitkov je bil, da je Grims lani podpisal predlog nezaupnice Evropski komisiji, ki jo je vložil romunski evroposlanec Gheorghe Piperea iz skrajno desne politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR). Podpis je sicer kasneje umaknil. Poleg tega je maja letos s člani skrajno desne skupine Evropa suverenih narodov soorganiziral dogodek z naslovom Desni večini v Evropskem parlamentu naproti, čeprav mu v EPP tega niso odobrili, je v predlogu za izključitev zapisalo predsedstvo EPP. In tudi, da je pred parlamentarnimi volitvami na Madžarskem javno podprl vlado pod vodstvom Viktorja Orbana iz skrajno desnih Domoljubov za Evropo (PfE) na škodo stranke Tisza, ki je del EPP. Grims je na očitke odgovoril, da glede na predlog izključitve »očitno ni problem, da bi delal premalo, ampak je moteče, da dela veliko in dosega uspehe«. Po sredini odločitvi poslancev EPP pa je sporočil, da bo nadaljeval delo v Evropskem parlamentu in da bo »tudi startal na naslednje evropske volitve«.

Zbrali zadosti podpisov

Pobudniki referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi so sporočili, da so do roka zbrali 40.000 podpisov, potrebnih za razpis zakonodajnega referenduma, saj so bili do torka oddani 42.004 podpisi. Znova so poudarili, da želi nova koalicija z novelo o parlamentarni preiskavi odpraviti bistveno varovalko pred političnimi zlorabami poslanskih preiskovalk. Preiskovanci pred začetkom parlamentarne preiskave namreč ne bi več mogli na ustavnem sodišču izpodbijati njene zakonitosti, s čimer bi politika dobila proste roke za uvedbo parlamentarne preiskave zoper praktično kogarkoli in kadarkoli, brez predhodnega sodnega nadzora. Kot so še zapisali, bi parlamentarne preiskovalne komisije lahko pridobivale podatke o zasebnih komunikacijah, sms-sporočilih, telefonskih stikih in bančnih računih tudi oseb, ki nimajo nič s politiko in ki niso osumljene nobenega kaznivega dejanja ali druge nezakonitosti. Preiskava bi lahko zajela tudi njihove družinske člane, partnerje, prijatelje in druge osebe iz njihovega zasebnega kroga. »Na referendumu bomo zato odločali o tem, ali želimo politiki podeliti tako rekoč neomejena pooblastila za poseganje v civilno sfero in v zasebnost posameznikov ali pa ohraniti varovalke, ki preprečujejo politične zlorabe oblasti,« so v sporočilu za javnost še zapisali pobudniki referenduma. Gre za nekdanje člane Odbora za varstvo človekovih pravic: Franca Jurija, Pavla Gantarja, Spomenko Hribar, Gregorja Tomca, Rastka Močnika, Igorja Vidmarja in Vlada Miheljaka.

Stevanović poplačal tri delavce Progrosa

Predsednik Resnice Zoran Stevanović je v torek sporočil, da je poplačal tri delavce podjetja Progros, katerega lastnik in nekdanji direktor je poslanec Boris Mijič. »Trije delavci Progrosa, ki so ostali brez plač, so danes dobili nakazane vse zaostale plače,« je dejal. Eden je dobil 6000 evrov, dva pa po 3000 evrov. Po Stevanovićevih besedah ta denar podjetje Progros zdaj dolguje njemu in prepričan je, da bo dolg poplačan do konca leta, kot je bilo tudi dogovorjeno na organih stranke Resnica. Mijič, ki je delavcem in državi dolžan več deset tisoč evrov, zato ga pozivajo k odstopu, je v sredo zatrdil, da bo do konca leta poplačal vse svoje dolgove. Pojasnil je, da se je kot gradbeni podizvajalec znašel v hudi finančni stiski zaradi dolžnikov. Opravičil se je oškodovanim in napovedal sodelovanje pri pripravi sprememb zakonodaje, da do podobnih zgodb ne bi več prihajalo.

Našli zob plakodonta

Na območju Krajinskega parka Zgornja Idrijca so našli fosil, za katerega so na Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU potrdili, da gre za okoli 235 milijonov let star zob vretenčarja, morskega plazilca plakodonta. Najdeni zob je morda največji, kar so jih doslej našli iz tega obdobja. Plakodonti so bili veliki od metra in pol do dveh metrov, po videzu podobni želvam, z močnim oklepom za zaščito pred plenilci. Poseljevali so tople plitvine z obrobja tedanjega oceana Tetida, zato plakodont ni dinozaver, saj se ta izraz nanaša le na živali, ki so živele na kopnem, so pojasnili.