Gorenjska med najmanj ogroženimi regijami

Ljubljana – Po nedavno objavljenih podatkih Statističnega urada RS je bilo lani v Sloveniji energetsko revnih približno 59 tisoč gospodinjstev, v katerih je živelo okoli sto tisoč oseb, kar je za dobrih 10 tisoč manj kot leto prej. Med njimi je bilo približno 49 tisoč gospodinjstev brez vzdrževanih otrok in 10 tisoč z vzdrževanimi otroki.

Gorenjska najnižje, Zasavje na vrhu

Regionalne razlike so izrazite. Delež energetsko revnih gospodinjstev se je lani gibal od 3,7 odstotka v gorenjski statistični regiji do 12,3 odstotka v zasavski. Zahodna Slovenija je bila precej manj izpostavljena (4,4 odstotka) kot vzhodna (8,9 odstotka). V primerjavi z letom prej je delež upadel v osmih statističnih regijah, narasel pa v štirih regijah vzhodne Slovenije.

Enočlanska gospodinjstva najbolj ranljiva

Delež energetsko revnih je bil največji med enočlanskimi gospodinjstvi (14,2 odstotka) pri čemer so bila bolj izpostavljena tista s starimi 65 let ali več (16,9 odstotka) kot tista z mlajšimi (11,5 odstotka). Med gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki so bila najbolj ranljiva enostarševska z vsaj enim vzdrževanim otrokom (11,9 odstotka), najmanj pa gospodinjstva vsaj treh odraslih z vzdrževanimi otroki (1,5 odstotka).

K uvrstitvi med energetsko revna gospodinjstva so najpogosteje prispevale neustrezne bivanjske razmere – puščajoča streha, vlažne stene ali trhli okenski okvirji. Sledile so zamude pri plačilih stanovanjskih stroškov, najmanj pogost vzrok pa je bila nezmožnost zagotavljanja primerno ogrevanega stanovanja. V primerjavi z letom 2024 se je delež gospodinjstev v neustreznih bivanjskih razmerah najbolj zmanjšal – za 3,4 odstotne točke.

Dolgoročni trend pozitiven, a ne za vse

Med letoma 2014 in 2025 se je delež energetsko revnih gospodinjstev zmanjšal za 4,1 odstotne točke oziroma za dobrih 29 tisoč gospodinjstev. Napredek je bil največji pri zamudah pri plačilih stanovanjskih stroškov, ki so upadle za dobrih 72 odstotkov, in pri deležu gospodinjstev v neustreznih bivanjskih razmerah, ki je upadel za skoraj 46 odstotkov. Nasprotno pa se je delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine v istem obdobju povečal za 15 odstotkov.