Gore lani terjale rekordni davek

Kranj – Lansko leto je bilo v zgodovini vodenja statistik nesreč v gorah izstopajoče po številu smrti v gorah in na težje dostopnih terenih, ugotavljajo v Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS). Umrlo je 50 oseb, kar je rekordno število smrti v zadnjih 20 letih. Med umrlimi je bilo petnajst tujcev. »Nesreč v gorah je vse več, reševanja so vedno bolj zahtevna, in kot kažejo statistike, so nesreče v gorah velikokrat usodne,« so poudarili.

Vse več intervencij

V zadnjih desetih letih se je število intervencij krepko povzpelo, kažejo podatki GRZS. Če so gorski reševalci leta 2015 izvedli 430 intervencij, so lani posredovali že 660-krat. To je za štiri odstotke več kot v letu 2024, ko je bilo vseh reševanj 633, največ posredovanj (687) pa so sicer zabeležili v letu 2023. V lanskih reševanjih so rešili 767 ljudi. V letu 2025 je bilo 89 odstotkov reševalnih akcij (588), desetina je bilo iskalnih intervencij (67), v 41 odstotkih intervencij (273) pa je sodeloval helikopter Slovenske vojske ali policije. »Leto je zaznamovalo zahtevno reševanje tujih planincev v plazu pod Toscem, ki je vzel tri življenja,« so spomnili v GRZS.

Največ intervencij so lani izvedla društva Gorske reševalne službe Bohinj (96), Ljubljana (69) in Bovec (60), ki so kot turistično močna slovenska središča najbolj obremenjene gorske reševalne službe v Sloveniji. Največ (352) nesreč v gorah se je zgodilo v glavni turistični sezoni (junij, julij in avgust), najbolj obremenjeni pa sta bili območji Triglava (128 nesreč) in Kamniško-Savinjskih Alp (103).

Največ nesreč – petina – se je zgodilo pri hoji po poti in pri hoji po brezpotju (8 odstotkov) ter tudi zaradi aktivnosti v zraku, pri gorskem kolesarjenju, plezanju, vodnih aktivnostih, pri delu in smučanju.

Četrtina nesreč zaradi zdrsov

Skoraj polovico reševanj (331) je v letu 2025 predstavljalo reševanje nepoškodovanih, povečuje pa se število reševanj težje poškodovanih. Največ ponesrečenih je bilo v starostni skupini od 20 do 29 let (20 odstotkov), od 30 do 39 let (16) in od 40 do 49 let (10). Povečuje se delež reševanj tujcev. Lani so jih reševali v 46 odstotkih primerov, leto prej je bilo teh intervencij 44 odstotkov. Med reševanimi tujci so najpogosteje državljani Nemčije (65), Poljske (34), Hrvaške (25), Madžarske (23), Češke (23), Avstrije (22), Velike Britanije (22), Francije (20), Nizozemske (18) in Belgije (15).

Najpogostejši vzrok nesreče je v skoraj četrtini primerov še vedno zdrs, pogosto zaradi utrujenosti, spotika ob korenino ali kamen, izgube ravnotežja na poti, ki je postala prezahtevna, ali pa trenutek nepazljivosti, ko je pogled usmerjen drugam namesto na pot. Med pogostimi vzroki za nesreče so še nepoznavanje terena (22 odstotkov), kar pomeni reševanje oseb, ki so bodisi zašle na neprehodno območje bodisi poti zaradi zahtevnosti niso mogle nadaljevati in so obtičale. Med najpogostejšimi sta še neprimerna osebna oprema in fizična nepripravljenost na turo.

Kako nesreče preprečiti

»Vseh nesreč v gorah žal ne moremo preprečiti, lahko pa jih zmanjšamo z upoštevanjem nekaj osnovnih napotkov,« poudarjajo v GRZS. Prvi je, da izberemo turo, ki jo zmoremo. Na pot se pripravimo, uporabljamo zanesljive zemljevide in aplikacije (npr. maPZS). S seboj imamo vedno vsaj osnovno gorniško opremo. Pozimi ne pozabimo na dereze, cepin, čelado in lavinski trojček. Ne glede na vrsto in zahtevnost vzpona vedno s seboj vzamemo pohodne čevlje z dobrim podplatom in pohodniške nogavice, dolge pohodne hlače, več slojev oblačil, vetrovko, kapo in rokavice. Med osnovno opremo sodijo še zložljive pohodne palice, pijača in malica, čelada (če je pot izpostavljena ali se vije po terenu, kjer je nevarnost padanja kamenja ali manjšega zdrsa), osebni komplet prve pomoči z alufolijo, čelna svetilka in baterije, mobilni telefon s polno baterijo, zaščita pred vodo in zunanja polnilna baterija (powerbank).

Večkrat preverimo aktualno vremensko napoved (zanesljiv vir je ARSO vreme) pred turo in med njo, pozimi preverimo aktualno stopnjo nevarnosti plazov, tudi svetujejo v GRZS. Pred turo druge obvestimo, kam gremo in kdaj se vrnemo. Na poti smo previdni, v primeru nesreče takoj pokličemo 112.