Predsednik vlade Robert Golob je v sredo na odprtju Dnevov medgeneracijskega sožitja v Ljubljani napovedal stomilijonski paket ukrepov za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev. Kot je pojasnil, so na vladi ta teden zaključili medresorsko usklajevanje štirih ukrepov. Novembra nameravajo predčasno uskladiti pokojnine za 1,8 odstotka, »da izpolnimo obljubo, da imamo minimalno zajamčeno pokojnino 700 evrov pred zaključkom leta«, s 1. januarjem pa se bodo tudi vse vdovske pokojnine uskladile z minimalno zajamčeno pokojnino. Tretji ukrep bo namenjen invalidom, ki zaradi zdravstvenih težav delajo za skrajšan delovni čas. S 1. januarjem se bo tudi njim odmera štela, kot bi delali polni delovni čas. Kot četrti ukrep je Golob napovedal božični dodatek za upokojence, ki bo obračunan na način kot letni dodatek, znašal pa bo štirideset odstotkov letnega dodatka. Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik je v odzivu na napovedane ukrepe izrazil presenečenje predvsem nad »božičnico« za upokojence, ki da je niso pričakovali. Pozdravil je tudi ukrepe za invalide in vdovske pokojnine, medtem ko 1,8-odstotna uskladitev pokojnin po njegovih besedah upokojencev ne bo zadovoljila. Sami so sicer predlagali 3,5-odstotno uskladitev. Ukrepe so večinoma pozdravili tako v koaliciji kot v opoziciji, pri čemer je tudi Janez Janša (SDS) ocenil, da je nameravana uskladitev pokojnin prenizka, tudi božični dodatek, ki naj bi se gibal med 60 in 200 evri, je zanj »absolutno premalo«.
Državni poslanci so včeraj potrjevali predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna in predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. S predlaganim rebalansom primanjkljaj znižujejo za 376 milijonov evrov in naj bi se po besedah premierja Roberta Goloba oblikoval pri 2,9 milijarde evrov, kar »je samo 4,5 odstotka BDP«. Nižji bodo prihodki – 13,1 milijarde evrov, a bistveno, za 609 milijona evrov na slabih 16,1 milijarde evrov, se znižujejo tudi odhodki. Ti se bodo namreč znižali za 609 milijonov evrov na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal približno 2,9 milijarde evrov. »To je samo 4,5 odstotka BDP,« je dejal. Spremembe zakona o izvrševanju proračunov pa se med drugim nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter na zmanjšanje dopustnega zadolževanja države na približno 4,2 milijarde evrov in poroštev na 1,2 milijarde evrov v tem letu.
Na Brdu pri Kranju je ta teden potekal prvi predsedničin forum, na katerem so predstavniki zdravstvene stroke, politike in interesnih združenj na povabilo predsednice republike Nataše Pirc Musar razpravljali o prihodnosti zdravstva. Kot je dejala predsednica, želi pomagati poiskati strateške usmeritve in na njih poenotiti politike, da bo nujni proces zdravstvene reforme tekel čim bolj učinkovito, poenoteno in nemoteno. »Doseči moramo soglasje, kako v javnem zdravstvenem sistemu zagotoviti pravočasno, kakovostno in dostopno zdravstvo za vse. Hkrati pa pričakujem, da se bo kršenje človekovih pravic državljank in državljanov, ki nimajo urejenega dostopa do zdravstvenih storitev oziroma osebnega zdravnika, čim prej uredilo,« je dejala v uvodnem nagovoru. Rešitve, ki so jih na forumu predstavili strokovnjaki, bodo po njenih besedah zbrali v poročilu, ki bo pripomoglo pri zdravstveni reformi.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana imajo enega otroškega srčnega kirurga, potem ko so že pred časom prekinili sodelovanje s češkim srčnim kirurgom Romanom Gebauerjem, v torek pa je nepreklicno odstopil vodja centra za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami, kirurg Miha Weiss. Vodstvo UKC Ljubljana je sicer na sredini novinarski konferenci zagotovilo, da program otroške srčne kirurgije deluje nemoteno, rezultati pa so nad pričakovanji. V UKC Ljubljana ostaja prav tako kompetenten otroški srčni kirurg Igor Šehić, v kontakt pa so stopili tudi z vrhunskim otroškim srčnim kirurgom Janezom Vodiškarjem, ki dela v Stuttgartu in je izrazil pripravljenost za sodelovanje. Iz Društva za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan so po odpovedi Weissa sporočili, da so zaskrbljeni, vodstvo UKC Ljubljana pa pozvali, da nemudoma reši nastalo situacijo.