Gluhim bodo podnaslavljanje v živo omogočili z opremo, ki je v razpravnih dvoranah primarno namenjena izvajanju sojenja na daljavo. Fotografija je simbolična. / Foto: Tina Dokl
Gluhim bodo podnaslavljanje v živo omogočili z opremo, ki je v razpravnih dvoranah primarno namenjena izvajanju sojenja na daljavo. Fotografija je simbolična. / Foto: Tina Dokl
Gluhi bodo odslej lažje spremljali sodne postopke
V devetnajstih sodnih dvoranah po Sloveniji je po novem omogočeno podnaslavljanje v živo za gluhe in naglušne. Takšna dvorana je tudi na Okrožnem sodišču v Kranju.
Ljubljana – Pravica do dostopa do sodišča in do sodnega varstva je temeljna človekova pravica, na katero ne smejo vplivati osebne okoliščine ali ovire. Gluhe in naglušne osebe so do zdaj lahko v sodnih postopkih uporabile pomoč tolmača za znakovni jezik, z novo tehnično rešitvijo podnaslavljanja v živo v sodnih dvoranah pa jim bodo sodni postopki še bolj dostopni. »Ker se je izkazalo, da lahko s pomočjo tehnologije gluhim in naglušnim omogočimo sprotno spremljanje sodnega postopka s pomočjo podnaslavljanja v živo, smo za to uporabili opremo, ki je v devetnajstih razpravnih dvoranah po vsej Sloveniji sicer primarno namenjena izvajanju sojenja na daljavo,« je na novinarski konferenci, ki je potekala v sredo, na mednarodni dan invalidov, pojasnila generalna sekretarka vrhovnega sodišča Helena Miklavčič.
Direktor Centra za informatiko na vrhovnem sodišču Bojan Muršec je pojasnil, da so že pred dvema letoma v okviru pilotnega projekta Tipko na Okrožnem sodišču v Ljubljani začeli uvajati sistem za strojno prepisovanje zvočnih posnetkov. Projekt je zahteval tudi vzpostavitev lastne strojne infrastrukture za zagotavljanje varstva podatkov, saj mora pretvorba podatkov potekati na strežnikih sodstva. Po uspešnem zaključku projekta Tipko pa se je izkazalo, da programska oprema ob ustrezni nadgradnji strojnih kapacitet omogoča tudi podnaslavljanje oziroma pretvorbo zvočnega zapisa v živo, je povedal.
Višji sodnik Ciril Keršmanc, vodja kazenskega in specializiranega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani ter vodja pilotnega projekta Tipko, je ob tem opozoril, da se kot pri vseh novostih tudi ob uvajanju podnaslavljanja v živo na sodiščih pričakujejo tehnični in organizacijski izzivi. »Te izzive bomo obravnavali in spremljali s strani projektne skupine, ki deluje v okviru vrhovnega sodišča.«
Valentina Vehovar z ministrstva za pravosodje je poudarila, da je vzpostavitev podnaslavljanja v živo v razpravnih dvoranah pomemben korak k bolj dostopnemu in učinkovitemu sodnemu varstvu. Videokonferenčna oprema, ki omogoča delovanje programa Tipko, je bila zagotovljena s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost. »Na ministrstvu bomo tudi v prihodnje podpirali razvoj tehničnih in informacijskih rešitev, ki izboljšujejo razumljivost postopkov in prispevajo k enakopravnemu uresničevanju pravic vseh strank,« je zagotovila.
Predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Gorazd Orešnik se je zahvalil za vzpostavitev rešitve s podnapisi v živo. »Gre za zaščito naših pravic, saj omogočajo dostop do točnih informacij ter zagotavljajo, da gluhi in naglušni niso več zadnji, ki izvejo pomembne podatke – zlasti v primerih, kjer so informacije občutljive, pravno pomembne ali povezane z osebno varnostjo. Podnaslavljanje pa ne nadomešča tolmača, temveč ga dopolnjuje – oboje skupaj zagotavlja natančne in zanesljive informacije, kar je v sodnih postopkih ključnega pomena, saj lahko ena beseda spremeni pomen, odločitev ali pravico,« je povedal.