Jožica Kajtna, Mengeš: »Da bom po smrti darovala organe, sem se odločila že pred leti, čeprav so mi nekateri družinski člani zaradi svojih prepričanj svetovali drugače. Meni se to zdi najmanj, kar lahko naredim za nekoga drugega. Zakaj ne bi pomagala, če lahko?« / Foto: Špela Šimenc

Marijana Slivečko, Izola: »Pred štirimi leti sem imela transplantacijo pljuč. Nekaj dni pred porodom sem dobila covid-19, po porodu so mi odpovedala pljuča in edina možnost je bila transplantacija. Hvaležna sem darovalcu, zaradi njega ima danes moja Ana mamico. Čeprav drugače kot prej – živim.« / Foto: Špela Šimenc

Gašper Sambolec, Ljubljana: »Od nekdaj sem velik podpornik darovanja organov, odkar smo šli v družini skozi osebno izkušnjo, še toliko bolj. Moja mama je na rojstni dan prejela nova jetra in s tem novo življenje. To je bilo za nas težko obdobje, a tudi čas izjemne hvaležnosti.« / Foto: Špela Šimenc

Zdenka Novak, Mengeš: »Nisem se še vpisala kot darovalka organov, se pa bom. Glede tega nimam nobenih zadržkov. Štirideset let sem bila zdravstvena delavka in imam zavest, da nekomu še lahko pomagam, če bo po moji smrti slučajno še kaj uporabnega. Izgubiti takrat tako nimam več kaj.« / Foto: Špela Šimenc

Alenka Kastelic, Homec: »Iskreno, o darovanju organov še nisem zares razmišljala. Vsekakor pa po današnjem čus­tvenem dogodku bom. Vse te osebne zgodbe o upanju, boju za življenje, preživetju, prejemnikih in darovalcih so se me močno dotaknile.« / Foto: Špela Šimenc