Delo v neurejenih pogojih lahko poslabša tako duševno kot telesno zdravje zaposlenih, kar za delovne organizacije lahko pomeni nižjo produktivnost in višje stroške zaradi absentizma, prezentizma in fluktuacije. / Foto: Nik Bertoncelj
Duševno zdravje na delu
Včeraj smo zaznamovali svetovni dan duševnega zdravja, ki letos nosi posebno sporočilo – osredotočanje na duševno zdravje na delovnem mestu. Letošnja tema opozarja na pomembnost ustvarjanja delovnih okolij, ki ne le zagotavljajo produktivnost, temveč tudi podpirajo duševno dobrobit zaposlenih.
Nezdravi delovni pogoji, kot so nadlegovanje, stigmatizacija in pomanjkanje podpore, predstavljajo resno tveganje za mentalno počutje zaposlenih. Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu je med 50 in 60 odstotkov vseh izgubljenih delovnih dni posledica stresa in neobvladanih psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. Čezmerni stres vpliva na povečano tveganje za zdravju škodljive navade, kot so nezadostno spanje, prenajedanje, povečan vnos alkohola in zloraba drog, in lahko vodi do različnih zdravstvenih težav. Matej Vinko, predstojnik Centra za duševno zdravje in vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja – Programa Mira na NIJZ, poudarja, da se v Sloveniji zavedanje o pomenu duševnega zdravja na delu izboljšuje, a se podjetja pogosto odločajo le za individualne ukrepe, kot so svetovanja in psihološka podpora. Po njegovih besedah je ključno, da se delodajalci usmerijo tudi v izboljšanje organizacijskih vidikov dela, saj je z urejenimi delovnimi razmerami možno varovati in krepiti duševno zdravje.
Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege so pomembni akterji pri skrbi za duševno zdravje. Aljoša Lapanja, predsednik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza), poudarja, da je nujno zavedanje, da brez duševnega zdravja ni celostnega zdravja. Lapanja je pozval vodilne kadre, naj se ne osredotočajo le na delovno storilnost svojih zaposlenih, temveč tudi na njihovo dobro počutje. Kot je še poudaril, se je o duševnem zdravju treba pogovarjati. »Oglasimo se pri svojih prijateljih, družini, vrstnikih in sodelavcih in jih povprašajmo, kako se počutijo, ter odprto prisluhnimo njihovim odgovorom. Vzeti si je treba le trenutek časa in pozornosti,« je zaključil.
Kranjska območna enota NIJZ je v luči svetovnega dne duševnega zdravja pod skupnim imenom Duševno zdravje Gorenjske: Ejga, poskrb zase! v sodelovanju z različnimi organizacijami pripravila bogat program v petih krajih. Že včeraj je bilo v Škofji Loki predavanje Duševno zdravje in stres: Kako mladostniki lahko obvladajo izzive vsakdana, posebno pozornost pa so namenili tudi izgorelosti in preventivnim strategijam za njeno obvladovanje. Danes v radovljiški knjižnici ob 18. uri pripravljajo predavanje Kako delati in ne znoreti, ki ga bo vodila zdravnica Tina Bončina, v ponedeljek, 14. oktobra, pa bo v tržiškem Kulturnem centru ob 18. uri o izzivih dela s težavnimi otroki in o obvladovanju izgorelosti spregovoril klinični psiholog Tristan Rigler. Tudi na Jesenicah pripravljajo dogodek, 21. oktobra bo v prostorih Ljudske univerze ob 18. uri potekalo predavanje z naslovom Kronični stres vodi v bolezen specialistke psihiatrije Dragice Resman. Dogajanje se bo zaključilo v Mestni občini Kranj v četrtek, 24. oktobra. Ob 10. uri pripravljajo voden ogled po Kranju, ob 12. uri pa zaključek dogodkov s simbolično pogostitvijo.
