Domača semena so odpornejša

Lesce – Naša prehranska varnost se začne v vreči s semeni, je na konferenci o zagotavljanju prehranske neodvisnosti v luči podnebnih sprememb, ki jo je v začetku tedna v čebelarskem centru v Lescah organizirala Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, poudarila dr. Maja Kolar, strokovna vodja Semenjalnice. Projekt so zgornjegorenjske občine začele pred slabimi desetimi leti. Danes je v okviru Semenjalnice vzpostavljena mreža kooperantov, ki pridelujejo ekološko seme, v okviru čebelarskega centra pa deluje hranilnica ekoloških semen.

Le malo semen je domačih

»V Sloveniji pridelamo manj kot 15 odstotkov lastnih semen, od tega le okoli dva odstotka ekoloških,« je poudarila Maja Kolar. »Skoraj vsa semena, ki jih uporabljamo, so uvožena, zaradi česar smo zelo ranljivi. Če se verige iz različnih razlogov prekinejo – in v današnjih nemirnih časih to ni nekaj, kar se ne more zgoditi – lahko v enem samem ciklu ostanemo brez hrane,« je opozorila.

Pojasnila je še, da so semena, pridelana v domačem okolju, tudi dejansko prilagojena na naše podnebne razmere, kar pomeni, da so tudi tolerantnejša in odpornejša, imajo boljšo kaljivost in seveda veliko večjo možnost, da dobro uspevajo. »Tega se bo moral v prihodnosti veliko bolj kot sedaj zavedati tudi potrošnik,« je prepričana. »Tudi pri semenih, ki so majhna in pogosto neopazna, bo potrebno premišljeno nakupovanje, torej ne tistega, kar ti najprej pride pod roke, ima najlepšo embalažo ali je najcenejše, temveč tistega, kar je kakovostno in pridelano tukaj, v lokalnem okolju.«

Začeli s fižolom in grahom

V okviru Semenjalnice so tako z ekološkimi kmeti, kooperanti, najprej začeli pridelovati semena fižola in graha, se razširili na bob in paradižnik, v prihodnje načrtujejo tudi pridelavo semen različnih solat. Prav tako svoje znanje in izkušnje širijo po Sloveniji in širše, v letošnjem letu se bodo tako povezali s kooperanti s Tolminskega in z območja Novega mesta.

Intenzivno pa se povezujejo tudi s sosednjimi avstrijskimi kmeti in raziskovalci. Nedavna konferenca je tako potekala v okviru projekta Interreg SEME/SAAT, katerega glavni in ključni namen je, kot je pojasnila Nina Kobal z Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, prav čezmejna povezava na področju prehranske varnosti in semenarstva. »Na različnih nivojih, tako na raziskovalnem kot med kmeti, pa seveda izmenjava znanj, tudi izzivov in rešitev na področju semenarstva.«

Pomembno je sodelovanje

»Sodelovanje je izjemnega pomena, saj je v Sloveniji veliko veliko znanja s tega področja, enako tudi v Avstriji. Prav je, da znanje, izkušnje ter dobre prakse in nove ideje delimo,« pa je na konferenci poudaril Štefan Merkač, predsednik avstrijskega združenja ekoloških kmetov.

Povedal je, da je sicer situacija na področju semenarstva v Avstriji zelo podobna kot pri nas. »Izzivi so enaki, rešitve pa morda malo drugačne, saj imamo glede ekološkega semenarstva združenje z okoli 15 tisoč člani, ki že skoraj trideset let skrbi za to, da se vzdržujejo stare, lokalne sorte, že stoletja prilagojene na rast v naših krajih.«

Opozoril je, da smo zaradi koncentracije pridelave semen v multinacionalkah v zadnjih sto letih izgubili že kar 75 vseh domačih semen. »Tista, ki jih pridelujejo multinacionalke, pa so hibridna – to pomeni, da jih ne moreš še enkrat posejati oziroma da iz njihovih semen ne zraste nič.«

Podnebne spremembe so že tu

»Podnebne spremembe so že tukaj in bojim se, da bodo postajale samo še izrazitejše,« pa je opozorila dr. Lučka Kajfež Bogataj. »Skrajni čas je, da se kmetijstvo, v splošnem pa tudi semenarstvo, temu prilagodi. Imamo bistveno višje temperature, težave s padavinami, ki jih je premalo ali preveč ... Vse to vpliva tudi na semenarstvo. In če je bila do sedaj neka paradigma čim večji, maksimalni pridelek, je tisto, za kar si bomo morali prizadevati v prihodnje, stabilen pridelek. Stabilnost pa seveda zahteva tudi neko drugo logiko, pri čemer se lahko naslonimo na tradicionalna znanja.«

Predvsem se je pa treba zavedati, je še poudarila Lučka Kajfež Bogataj, da je ta problem tukaj, da je pereč in da ga ne moremo več puščati za prihodnje generacije, in opozorila na to, da je država na tem področju do sedaj storila absolutno premalo.

Občine Zgornje Gorenjske po drugi strani aktivnosti, povezane s Semenjalnico, kontinuirano podpirajo že skoraj desetletje, pa je zadovoljna Maja Kolar.