Dobrodošli v Jakšetove fantazijske svetove

Bled – Brez zadržkov lahko potrdim, da sem bil podpisani oni dan – ob vsem realizmu aktualnega sveta, ki ga tako zavzeto napaja kaotično stanje v medsebojnih odnosih v globalni družbi – zares srečnega koraka, ko sem vstopil v prostor fantazijskih likovnih svetov, v katere od konca decembra vabi galerija Deva Puri v ta čas aktualni razstavni prostor, ki se nahaja ob spodnji terasi Trgovskega centa Bled. Prav tam je namreč na ogled velika samostojna razstava slik Marka Jakšeta, ki v svojem likovnem izrazu nedvomno velja za enega najbolj nenavadnih ustvarjalcev na sodobni slovenski umetniški sceni. Morda nam kaj pojasni tudi besedna igra v angleškem naslovu ANTIC-ONTEMPORARY.

Če na prvem platnu velikega formata skupaj z žensko figuro, na sliki opazovano od zajčje podobe, pogledujem v nenavaden akvarij in na naslednji sliki vame buljijo Ribe, ki nočjo vedet, se v sosednjem motivu znajdem sredi kompozicije v zraku lebdečih mehanskih strojev, za katere se vendarle zdi, da delujejo, morda celo tako dobro, da se počutim varnega ob sliki na levi, na kateri velik mož, ki pogleduje iz vode, ni opazil, da ga opazujem ... Čeprav smo sredi nekih fantastičnih bitij, hibridnih podob pol ljudi in pol živali, nekakšnih organskih tvorb ali pa analognih strojnih kompozicij, ki kakopak nastajajo v slikarjevi domišljiji, se v opazovanem svetu počutimo nekako domače. Kot da smo sredi prijetnega raziskovanja in prepoznavanja likov in podob ter z njimi celo poskušamo stopiti v stik.

Sprehodi na drugo stran

»Na oni strani galerije sta sliki, ki sta bili leta 2022 razstavljeni na Grafičnem bienalu v Benetkah,« me napoti galerist David Rjazancev, ki slike Marka Jakšeta na Bledu predstavlja po več kot četrt stoletja, odkar je v okviru svoje galerije Deva Puri na skupinski razstavi poleg Jakšetovih slik predstavil še umetniška dela Jurija Kalana, Živka Marušiča, Jožeta Slaka - Đoke in Marija Vrenka. »Z Markom sva dobra prijatelja in velikokrat pride slikat na Bled. Običajno poiščem kakšno primerno lokacijo, sem in tja pripravim tudi mini slikarsko kolonijo z nekaj udeleženci, ki kvalitetno ustvarjajo dva, tri tedne,« pove Rjazancev. Na ogled je več kot petdeset del tako malega kot velikega formata iz obdobja zadnjih petih let.

Kot je k razstavi zapisala umetnostna zgodovinarka dr. Marjana Dolšina Delač, so Jakšetove podobe sicer največkrat interpretirane kot neka alternativa resničnosti, v kateri delujemo, saj naj bi bile iracionalne, kaotične, nonsensične, medtem ko naj bi bil naš svet logičen, razumski, urejen, ampak: »V zadnjem času se to razmerje nekoliko spreminja. Ob naravnih kataklizmah in družbeni destrukciji nemalokrat prešine misel, da je nasprotno, saj je naš svet postal mračnjaški, srdit in kaotičen, Jakšetove slike pa ponujajo možnost, da z njimi pobegnemo v bolj gostoljubne fantazijske svetove.«

Ko se od velikih motivnih prostranstev za trenutek poslovimo in stopimo do ostenja z malimi formati, se zdi, da so motivi na posameznih slikah v nekem sožitju in bi se morda celo brez težav družili v skupni zgodbi, a vseeno delujejo povsem samostojni v svojih intimnih trenutkih – ali kot poudari Marjana Dolšina Delač: »Na slikarjevi zdaj že kar dolgi in ustvarjalni poti pa vendar zaznamo nekaj trendov, ki prehajajo od zgodnejših, res megalomanskih del, ki so bila psihološko in ideološko zelo provokativna, do zadnjih, ki so nekoliko bolj narativno umirjena, še posebej tista manjših formatov, ki so tudi po svoji naravi intimnejša.« Galerija je odprta še do 1. marca, in sicer vsak dan razen ponedeljka od 11. do 17. ure, večina umetniških del Marka Jakšeta pa se v nadaljevanju seli na naslednjo razstavo v Zagreb.