Ustanovno sejo državnega zbora bo do izvolitve novega predsednika vodil najstarejši izvoljeni poslanec Franc Križan iz Demokratov (levo). / Foto: Daniel Novaković/STA
Ustanovno sejo državnega zbora bo do izvolitve novega predsednika vodil najstarejši izvoljeni poslanec Franc Križan iz Demokratov (levo). / Foto: Daniel Novaković/STA
Danes ustanovna seja
Na današnji ustanovni seji državnega zbora bodo novoizvoljeni poslanci volili tudi novega predsednika državnega zbora. Koga bi utegnili izvoliti, je še precejšnja neznanka.
Ljubljana – Danes bo potekala ustanovna seja novega državnega zbora, ki jo je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala, potem ko je Državna volilna komisija (DVK) v torek potrdila izide državnozborskih volitev. Kakšna bo prihodnja koalicija, še ni znano. Morda bo njene prve obrise razkrilo današnje tajno glasovanje o predsedniku državnega zbora. Za njegovo izvolitev je potrebnih 46 glasov. V javnosti se je kot kandidata za drugo najvišjo funkcijo v državi najbolj pogosto omenjalo Janeza Ciglerja Kralja iz trojčka NSi, SLS in Fokus, njegovo kandidaturo je predsednik Fokusa Marko Lotrič tudi javno napovedal. Nekateri viri kot možnega kandidata omenjajo tudi Zorana Stevanovića iz Resni.ce.
Sprejet pa je bil že dogovor o sedežnem redu poslancev v državnem zboru in da bo mesto predsednika mandatno-volilne komisije pripadlo poslanski skupini Demokratov, podpredsednika pa poslanski skupini Resni.ca. Demokrati za vodenje komisije predlagajo Tadeja Ostrca.
Gibanje Svoboda je sicer kot relativni zmagovalec parlamentarnih volitev v minulih dneh pripravilo izhodišča za sklenitev koalicijskega sporazuma in oblikovalo tudi prvi predlog organizacijske strukture morebitne vlade narodne enotnosti. Svoboda bi imela sedem ministrov, tri ministrska mesta so ponudili trojčku NSi, SLS in Fokus, po dva ministra pa bi dobili SD, Demokrati ter Levica in Vesna. Stranki Resni.ca so ponudili ločeno sodelovanje pri tistih programskih prioritetah, ki so jih poudarili v preteklih pogovorih. Trojček strank okoli NSi je ponudbo že zavrnil z razlago, da delovanje v skupni vladi s Svobodo ni mogoče. Iz Svobode so se na zavrnitev odzvali s pozivom, da morajo vse izvoljene parlamentarne stranke spoštovati izraženo voljo ljudi. Volitve so po njihovi oceni pokazale, da si volivci ne želijo ne izključno desnosredinske ne izključno levosredinske vlade, temveč si želijo povezovanja in sodelovanja.
Po uradnih izidih parlamentarnih volitev, ki jih je v torek potrdil DVK, je glasovalo skupaj 1.190.932 volivcev ali 70,25 odstotka vseh volilnih upravičencev. Oddanih je bilo 1.179.769 veljavnih in 11.050 neveljavnih glasovnic. Parlamentarni prag (štiri odstotke) je prestopilo sedem strank. Največ glasov (28,66 odstotka) je prejelo Gibanje Svoboda, ki bo v novem državnem zboru imelo 29 poslancev. Sledijo mu SDS (27,88 odstotka, 28 mandatov), skupna lista NSi, SLS in Fokus (9,26 odstotka, 9 mandatov), SD (6,71 odstotka, 6 mandatov), Demokrati (6,69 odstotka, 6 mandatov), Levica in Vesna (5,69 odstotka, 5 mandatov) in Resni.ca (5,49 odstotka, 5 mandatov). Dve poslanski mesti pripadata madžarski in italijanski narodnostni skupnosti.
Pred potrditvijo zapisnika o ugotovitvi izida volitev je DVK zavrnil nov ugovor SDS na izvedbo volitev. V stranki so sicer zatrjevali, da so se nepravilnosti dogajale pri izvedbi volitev v tujini, predvsem v Buenos Airesu, ponovno pa so podali (enkrat že zavrnjen) ugovor na določitev skupnih predčasnih volišč, imenovanje namestnikov predsednikov okrajnih volilnih komisij in na hrambo glasovnic pri predčasnem glasovanju.